"Epidemijo najlaže zaustavijo epidemiologi s sledenjem in izolacijo stikov z okuženimi. Ko se epidemija enkrat tako razraste, da epidemiologi posameznim stikom več ne morejo slediti, jo je zelo težko ustaviti. To se lahko potem doseže le še s čim bolj doslednim preprečevanjem stikov oziroma srečanj med ljudmi. Če preprečevanja stikov ni mogoče doseči prostovoljno, sledi zaukazano zaprtje dejavnosti in prepoved gibanja, kar pogosto imenujemo lockdown. Lockdown je uspešen le, če vsi sodelujemo in ga dosledno izvajamo. Najbolje je epidemijo čim hitreje obvladati. Že manjše število ljudi, ki ukrepov ne izvajajo dosledno, lahko virusu izdatno pomaga pri širjenju," pojasnjuje dr. Matjaž Leskovar, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan (IJS), ki je že spomladi pripravil model širjenja virusa in različne modele razvoja dogodkov glede na dejavnike. Natančnejši podatki so objavljeni na spletni strani IJS.
Posledica nedoslednega izvajanja ukrepov je po besedah dr. Leskovarja "lahko pravi začarani krog, v kakršnem smo verjetno tudi sedaj: epidemija se ne ustavlja, lockdown se podaljšuje, vse več ljudi se vedno težje drži ukrepov, srečanj med zdravimi in okuženimi je vse več… Hkrati pa naraščajo tudi vse ostale negativne posledice zaprtja. Skratka, širjenje virusa se ne ustavlja, ker se je v začetni fazi zaprtja ob nedoslednem izvajanju ukrepov zgodilo preveč srečanj zdravih in okuženih. Zdaj so pa tudi tisti, ki so bili dosledni, verjetno že utrujeni od vsega, kar utegne stanje še poslabšati."
Ko se epidemija enkrat tako razraste, da epidemiologi posameznim stikom več ne morejo slediti, jo je zelo težko ustaviti.
Zdaj so pa tudi tisti, ki so bili dosledni, verjetno že utrujeni od vsega, kar utegne stanje še poslabšati.
Če bi vsak samoiniciativno v svojem lokalnem okolju poskrbel, da se virus ne širi, država pa bi pomagala tam, kjer to brez ustavitve dejavnosti ni možno, bi epidemijo obvladali.
Če ne bomo uspeli spremeniti našega obnašanja tako, da se bo virus začel širiti počasneje, lahko takšno stanje vztraja tudi več mesecev.
Na vprašanje, kakšne ukrepe potrebujemo, dr. Leskovar odgovarja: "Najprej potrebujemo zavedanje, da sta vsem nam najbolj nevarna virus in njegovo širjenje. Potem se bomo lažje skupaj borili proti širjenju virusa in ne bomo več izgubljali dragocenega časa in energije z borbo proti ukrepom in tistim, ki jih poskušajo pojasniti in uveljaviti. Ko se bomo vsi skupaj borili proti virusu in njegovemu širjenju, bomo ukrepe skupaj vedno in povsod dosledno izvajali. Če bi vsak samoiniciativno v svojem lokalnem okolju poskrbel, da se virus ne širi, država pa bi pomagala tam, kjer to brez ustavitve dejavnosti ni možno, bi epidemijo obvladali."
S hitrimi testi spreminjamo režim testiranja
Dr. Matjaža Leskovarja smo vprašali tudi, kako novo uvedeno množično testiranje vpliva na statistiko in primerljivost podatkov, saj sedaj na tako imenovane PCR teste hodijo tisti, ki jih "presejejo" že hitri antigenski testi. "Vsako spremembo režima testiranja je treba pri analizi podatkov in v modelu ustrezno upoštevati. Uvedeno testiranje z antigenskimi testi, kjer se pozitivne potrjuje s PCR testi, poveča število in delež pozitivnih PCR testov zaradi velike predtestne verjetnosti. Vpliv je odvisen od števila opravljenih antigenskih testov v primerjavi s številom opravljenih PCR testov, večje kot je relativno število, večji je vpliv. V prehodnem obdobju je tako reprodukcijsko število R, izračunano na osnovi pozitivnih PCR testov, nekoliko precenjeno, če ne upoštevamo spremembe režima testiranja," pojasnjuje dr. Leskovar. A epidemiološki modeli tipično temeljijo na raznolikih razpoložljivih podatkih, kot so število hospitaliziranih, v intenzivni terapiji in umrlih, kjer število pozitivih testov predstavlja le dodatno informacijo, ki se jo vključi v model, tako da sprememba režima testiranja ob ustreznem upoštevanju nima pomembnega vpliva na modelske napovedi, meni dr. Leskovar.
Kakšen razvoj epidemije napovedujejo trenutni podatki? "Že kar nekaj časa stopicamo na mestu, brez jasnega trenda navzgor ali navzdol. Če ne bomo uspeli spremeniti našega obnašanja tako, da se bo virus začel širiti počasneje, lahko takšno stanje vztraja tudi več mesecev, ob popuščanju in hitrejšem širjenju virusa pa bo epidemija začela spet rasti. Zato je ključno, da se vsak v okviru svojih zmožnosti maksimalno potrudi zmanjšati svoja srečanja z ljudmi izven ožje družine in morda tudi ožjega kroga sodelavcev ter s tem pomaga zaustaviti širjenje virusa. Dobro se je zavedati, da epidemija ni kot vreme, na katerega nimamo vpliva, ampak da je razvoj epidemije odvisen od nas samih in družbe kot celote. Ukrepi pa naj bi nam pri tem bili v pomoč."