To, kar se je že nekaj časa napovedovalo v javnosti, se je zdaj tudi uresničilo: Anton Travner, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, je včeraj razrešil direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. Na njegovo mesto je Travner kot vršilca dolžnosti imenoval Igorja Lambergerja, nekdanjega namestnika predsednika KPK. Vodstvo policije je na uradniški svet poslalo že predlog za razpis za novega šefa NPU. Muženič, ki ga je na čelo NPU v začetku junija lani imenovala prejšnja vlada Marjana Šarca, se, neuradno, z razrešitvijo ni strinjal in ni želel dati soglasja za razrešitev brez razlogov. Svoje razrešitve za Večer ni želel komentirati. Po naših podatkih ostaja v policiji, delovno mesto mu bodo našli znotraj službe generalnega direktorja policije. Včeraj se je že sestal Lambergerjem, uradno primopredajo bosta imela danes. Lamberger se je do zdaj že dvakrat prijavil na razpis za šefa NPU, vendar ni bil nikoli izbran.
Travner si sestavlja ekipo, ki ji zaupa
Darko Muženič ni bil razrešen iz krivdnih razlogov. Razrešen je bil, ker si Travner, ki policijo zdaj vodi kot vršilec dolžnosti, je pa edini kandidat po končanem razpisu za generalnega direktorja policije, lahko pač sam sestavi ekipo ljudi, ki jim zaupa. Muženič pa, glede na to, da ga je imenovala prejšnja vlada, očitno ni več kompatibilen z novo vlado in novim šefom policije, ki je zamenjal prejšnjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar.
Zdaj že bivšemu direktorju NPU so s pismom v bran stopili sodelavci
Menjava šefa NPU nedopustno dejanje
Na zamenjavo Muženiča so se včeraj odzvali njegovi sodelavci na NPU, ki so napisali javno pismo. V njem so med drugim zapisali, da mora NPU, ki je bil ustanovljen za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, "delovati zakonito, strokovno in neodvisno od katerekoli politične opcije". Dodajajo, da je dosedanji direktor delo opravljal strokovno in profesionalno, zato njegovo razrešitev štejejo kot "nedopustno, saj je izven zakonskih razlogov, ki jih določa veljavna zakonodaja". Poleg tega ocenjujejo, da to na dolgi rok prispeva k razgradnji struktur varnosti in učinkovitega preiskovanja najzahtevnejših oblik kriminalitete. Znano je, da NPU med drugim vodi tudi predkazenski postopek v povezavi s financiranjem nekaterih medijev blizu stranki SDS. Na policiji pravijo, da gre za predkazenski postopek, ki ga že od marca 2018 vodijo zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ne preiskujejo pa sumov nezakonitega financiranja političnih strank.
Poslanska skupina LMŠ je sporočila, da "zaradi politično motiviranih kadrovskih menjav v varnostno-obveščevalnih organih" zahteva nujno sejo parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Podprli sta jo poslanski skupini SD in Levice. "Ob ekspresni menjavi ključnih kadrov v slovenskem varnostnem (in tudi obveščevalnem) sistemu lahko upravičeno sumimo, da je v ozadju vsega interes po popolnem obvladovanju varnostnih in obveščevalnih služb, tudi zato, da bi se prikrile posamezne nezakonitosti in nepravilnosti, ki bremenijo osebe, povezane z vodilno vladno stranko SDS," so med drugim zapisali v LMŠ. Njihov predsednik Marjan Šarec pa je dejal, da " direktorja NPU menjajo, ker želijo ustaviti preiskave". In še: "Pri boju z bolezenskim virusom jim je narod pomagal, pri prikrivanju kaznivih dejanj jim ne bo." Na twitterju se je odzval tudi glavni tajnik SD Dejan Levanič: "Najprej direktor policije, potem direktor urada za preprečevanje pranja denarja, zdaj še direktor NPU. Vlade očitno ne zanimajo padec BDP, vedno večja brezposelnost in stiske ljudi, ampak ključne institucije v državi za zaščito svojih interesov." Poslanec Levice Miha Kordiš pa je med drugim sporočil, da se je vlada Janeza Janše, da bi zakrila nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, takoj lotila menjave šefov policije in jih bo zato "po zaslugi udara po madžarsko zelo težko klicati na odgovornost skozi mehanizme pravne države".
Menjave se vrstijo
Vlada je v vrh varnostnega aparata posegla že na prvi seji. Najprej je zamenjala generalno direktorico policije in načelnico generalštaba Slovenske vojske pa direktorja obveščevalne službe. Na presenečenje mnogih pa ni zamenjala direktorja Sove, a ta je kmalu sam odstopil. Zamenjan je bil direktor uprave kriminalistične službe, pa tudi direktorica urada za preprečevanje pranja denarja. Zdaj je zamenjan tudi prvi človek elitne enote kriminalistov. Da bi Janševa vlada rada celo ukinila NPU, je bilo slišati v zadnjih dneh, a za zdaj te informacije nihče ne želi potrditi.
Ponekod bilo potrebno, a ne povsod
Dr. Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije glede kadrovskih menjav v vodstvu slovenske vojske in policije pravi, da ima vsaka vlada možnost, da na določenih delih izvršilne veje oblasti pripelje nove kadrovske moči, ki bodo bolj učinkovito izvajale politiko in zastavljene cilje. "Treba pa se je zavedati, da je v določenih delih sistema, med katere vsekakor sodi sistem nacionalne varnosti, zamenjave treba izvajati premišljeno in racionalno. Strankarska pripadnost, brez upoštevanja visokih strokovnih kriterijev, vsekakor ne sme biti edino merilo, ki dovoljuje kadrovski cunami na teh odgovornih dolžnostih. Strokovno lahko ocenim, da so bile na določenih delih nacionalnovarnostnega sistema potrebne zamenjave, ne pa skoraj povsod," pravi Čaleta. Ob tem pa še opozarja, da ima Slovenija zelo omejen kadrovski potencial strokovnjakov na področju nacionalne varnosti. "Tako drastične menjave, brez upoštevanja strokovnih meril, lahko zelo hitro prinesejo izrazito negativno kadrovsko selekcijo in za učinkovito in strokovno delovanje teh pomembnih segmentov družbe pomenijo nevarnost za neučinkovitost izvajanja njihovega poslanstva. Zato se od vladajoče politike predvsem pričakuje dolgoročne strateške usmeritve in vire, manj pa operativno vmešavanje v dnevno kadrovsko politiko," še dodaja Čaleta.
Pričakovano, a skrb vzbujajoče
Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pravi, da so dosedanje kadrovske menjave v vojski in policiji po eni strani pričakovane, po drugi skrb vzbujajoče. "Dokler bo normativni okvir imenovanja in razreševanja najvišjih vodilnih uslužbencev v represivnih organih to dopuščal, bodo takšne zamenjave del politične igre in del političnega plena. In tako bo vse do tedaj, dokler bodo najvišji vodilni policisti in vodilni v drugih represivnih organih pri kadrovanju izenačeni z drugimi javnimi uslužbenci na položaju, kar pomeni, da se lahko pred potekom mandata razrešijo brez krivdnih razlogov. In to ni v redu. Policija je organ v sestavi, ki je in mora biti operativno samostojen in neodvisen. Operativna samostojnost in neodvisnost pa se začne in konča pri imenovanju in razrešitvi najvišjih vodij," pravi Žaberl.