Državna proslava se je začela s prihodom praporščakov, zastavonoš in častne enote, sestavljene iz policijskega orkestra in častne garde Slovenske vojske. Sledili so prihodi rdeči preprogi: predsednika vlade Roberta Goloba, predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič in slavnostne govorke predsednice republike Pirc Musar, ki bo pregledala tudi častno gardo.
Predsednica je nagovorila državljane. Naslovila je uvajanje in ukinjanje praznikov spomina tako rekoč čez noč, pomen prava in izvensodne poboje. Besede je namenila neodvisnemu sodstvu in medijem. "Politični poskusi razlag posameznih preteklih dogodkov so praviloma namenjeni promociji sedanjih ozkih ciljev interesnih skupin, političnih strank ali celo posameznikov. To velja tudi za strankarsko narekovanje spominjanja in obeleževanja za Slovenijo pomembnih zgodovinskih dogodkov. Takšno dirigiranje privede celo do absurdnih okoliščin, ko se dnevi spomina uvedejo tako rekoč čez noč in na enak način tudi umaknejo. Klin se s klinom v politiki pač ne izbija. Takšna dejanja razdvajajo, ne združujejo. Odražajo nestrpnost do drugače mislečih, nestrpnost, ki dopušča prav vse, tudi namigovanje na državljansko vojno. Kakšno državljansko vojno? V imenu koga? Za koga? Ali je res vsem jasno, da državljanska vojna pomeni prelivanje krvi? Takšno razmišljanje spominja na neke pretekle čase, ko so Evropo vodili politiki brez vizije, prebivalci pa so ostali brez državnikov in s shiranim gospodarstvom," je dejala v začetku.
Vsi, še posebej pa ljudje na vodilnih mestih, se moramo zavzemati za človeku prijazno državo, je nadaljevala. "Za pravno državo brez kompromisov. Za ustavno sodišče, ki bo svojo avtoriteto gradilo na stroki, etiki ter integriteti. Ne želimo si enoumja niti dvoumja, ampak želimo strokovnost kot edino merilo za izbiro in delo sodnikov. Zavzemamo se kakovostno policijo, ki v ospredje postavlja skrb za varnost prav vsakega med nami," je poudarila.
Ponosna je, da smo v Sloveniji volivke in volivci vselej prepoznali, kdaj se nevarno približujemo poti ekstremizma ter nevarnih odmikov od svojih izborjenih in v ustavi zapisanih vrednot. Z radikalizacijo namreč izgubljamo vsi, vsekakor pa izgublja Evropska unija, je dodala. "Poznate me. Sem predsednica, a predvsem – Nataša. Tega si ne bom pustila vzeti. Kot Nataša vem in čutim, da le država, ki ni obremenjena s preteklostjo, lahko vso svojo energijo usmeri v prihodnost. In nanjo moramo biti dobro pripravljeni. Vsi v naši Sloveniji moramo biti pripravljeni kot enotna ekipa, v kateri vsak pozna svoje naloge in kjer se od prav vsakega pričakuje odgovornost. Prav tako pa vsak lahko poda svoj pravični prispevek k naši skupni dostojanstveni prihodnosti v vsej naši raznolikosti. Zato moramo naprej. Samo naprej. Z novim se je treba soočiti, ga razumeti in obvladovati v našo skupno korist. Naučiti se moramo poslušati se in se dogovarjati o ukrepih in politikah, ki bodo zajeli vse, o čemer sem govorila. In to vse je resnično mogoče povzeti v samo dveh besedah: človekovo dostojanstvo," je zaključila.
Kakšen je kulturni program?
Državna proslava sicer poteka brez udeležba dela politike - predsednika največje opozicijske stranke, prvega predsednika vlade v samostojni državi, predstavnikov koalicijske stranke Levica in opozicijske stranke NSi.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti, ki ga je letos s sodelavci pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne ... pripravil režiser in scenograf Matej Filipčič. Izhodiščna tema proslave sta podnebna in okoljska kriza ter vprašanje razmisleka o odnosu med naravo in državnostjo.
Kaj so pred osrednjo proslavo že povedali slovenski politiki?
Minister za obrambo Marjan Šarec je na proslavi ob dnevu državnosti v Občini Polzela v govoru spomnil na dogodke izpred 32 let. Tudi ko so prihrumeli tanki, je bilo jasno, da je slovenski narod predolgo čakal na lastno državo, se preveč boril, da bi takrat popustil, je dejal. Država je naš dom, imejmo jo radi, je poudaril.
V državnem svetu je pred nedeljskim dnevom državnosti potekala slavnostna seja. Predsednik DS Marko Lotrič je v govoru poudaril, da Slovenci skupaj zmoremo velike reči in spomnil na nekatere izjemne Slovence. Ocenil je, da so nas do samostojne države pripeljali ponos, pogum, enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. "Sodelovanje je bilo tisto, ki nas je pripeljalo do dneva državnosti. Sodelovanje posameznikov, ki so lastne parcialne interese potisnili na stran z namenom doseganja višjega cilja v dobrobit vseh državljank in državljanov," je poudaril in dodal, da smo bili temu sodelovanju priča še nekajkrat, denimo v času prizadevanj za polnopravno članstvo v zvezi Nato, pa tudi v času pogajanj za članstvo v EU.
Najbolj svetel čas slovenske zgodovine je čas, ko smo postali nacija z lastno državo, je na slavnosti seji DZ ocenil podpredsednik DZ Danijel Krivec. Danes pa je Slovenija v krizi, zato moramo združiti najboljše, kar premoremo, da bodo sanje o boljšem življenju izpred 33 let, ki so spremljale glasovanje na plebiscitu, postale resničnost, meni. Podpredsednik DZ in poslanec SDS Krivec se je v nagovoru na slavnosti seji DZ na predvečer dneva državnosti ozrl na čas, ko se je slovenski narod odločil za samostojno državo. "To je bil čas velikih pričakovanj, hkrati pa tudi velike negotovosti. Pogum in odločnost vseh, ki so takrat sprejemali ključne politične odločitve, sta presegla dvome in omahljivost mnogih," je dejal in ocenil, da je v osamosvojitveni vojni ljubezen do domovine premagala strah.
Zbrane je pozdravila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je izpostavila, da je bila "pot do svobodne Slovenije dolga in trnova, zato se danes s ponosom in z globokim spoštovanjem lahko ozremo nazaj na vse uspešno premagane nevarnosti, da nam morda ne bi uspelo, na premagane prepreke in nevšečnosti, ki so jih zmogli ljudje, ki so se zavzeli za našo neodvisnost in našo svobodo". "Država je bila zgrajena na temeljih demokracije, enakosti, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic. To so vrednote, ki ostajajo naš temelj in nas kot nevidna vez medsebojno povezujejo in osmišljajo našo družbo," je dejala
