Ekonomska kondicija države: Optimistične napovedi spremljajo resna tveganja

Izteka se drugo leto, ki ga je Slovenija preživela v primežu izrednih razmer zaradi globalnih posledic epidemije koronavirusa. Poleg pretresov na trgih je obdobje zaznamovala tudi politika državnega intervencionizma, ki je pustila svoj pečat na makroekonomskem stanju v državi. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da je rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji višja od pričakovanj, v prvi vrsti zaradi povečane zasebne potrošnje. V tretjem četrtletju letos je gospodarska aktivnost celo presegla raven pred epidemijo. "Poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela." Pri tem izpostavljajo, da so na mednarodno menjavo, predvsem na področju predelovalne industrije, v tretjem četrtletju letos že vplivale motnje v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, kar se je odrazilo v zmanjšanju proizvodnje v avtomobilski industriji.

Pri dodatkih zaposlenim so zadeve ušle izpod nadzora

V Fiskalnem svetu izpostavljajo, da je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta proračunski primanjkljaj znašal 2,6 milijarde evrov, a bi brez neposrednega učinka ukrepov za blaženje posledic epidemije znašal zgolj 577 milijonov evrov. "Primanjkljaj je vedno zaskrbljujoč," pravi predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, ki pojasnjuje, da pri ocenah primanjkljaja naredijo dve ločeni oceni, pri čemer ena vključuje omenjene ukrepe, druge pa ne. "V primeru protikoronskih ukrepov je namreč težko vnaprej oceniti, kaj je nujno in kaj ni. Seveda je zelo pomembno, da je tisti del, ki ne zajema ukrepov, absolutno pod nadzorom." Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za omenjene ukrepe znaša 4,6 milijarde evrov, od tega največji posamezni ukrep predstavljajo dodatki zaposlenim, za katere so namenili milijardo evrov, od tega 800 milijonov evrov letos, ugotavlja Fiskalni svet. Na drugi strani je bilo za ukrepe za ohranjanje delovnih mest letos namenjenih 635 milijonov evrov. "Po nekaterih pokazateljih so pri dodatkih zadeve ušle izpod nadzora. V to je vključeno marsikaj, česar ne bi smelo biti zraven," pravi Kračun, a dodaja, da sami nimajo instrumentov, na podlagi katerih bi to podrobneje ocenjevali, bi pa lahko to storilo z morebitnimi revizijami Računsko sodišče. Pri tem poudarja, da je bil zaradi ukrepov lansko leto padec BDP za okoli tri odstotne točke manjši, kot bi bil brez ukrepov. "Tudi k letošnjemu gospodarskemu oživljanju so ukrepi pripomogli." Kračun dodaja, da se tudi v primeru desetega protikoronskega paketa pri vsakem ukrepu najdejo stvari, ki ne spadajo zraven in ki kvarijo celotno sliko.

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pojasnjuje, da so omenjeni dodatki vplivali predvsem na dvig višjih plač v javnem sektorju, ker so bili obračunani od osnovne plače. Kot še pove, je več fiskalnih svetov v Evropi v zvezi s protikoronskimi ukrepi opozarjalo pred velikostjo odhodkov in strukturnih slabosti pri oblikovanju ukrepov ter njihove nejasne povezanosti z epidemijo. Kljub temu jih po besedah Ivanca večina meni, da so podporni ukrepi potrebni.

Podražitev energentov bo vplivala na dvig cen blaga

Kot še ugotavlja Umar, se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah inflacija medletno spet precej okrepila in dvignila na 4,6 odstotka. "Okoli polovico rasti so k temu prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije, ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih pa so se precej zvišale tudi cene blaga. Cene poltrajnega blaga so se precej zvišale zaradi višjih cen obleke in obutve, rast cen trajnega blaga pa se je še naprej krepila predvsem zaradi dražjih avtomobilov." Tudi v GZS po besedah Ivanca poudarjajo, da so se cene električne energije in zemeljskega plina v zadnjih treh mesecih bistveno dvignile in bodo pomembno prispevale k višji rasti cen v 2022. Zaradi tega so tudi sami dvignili svojo neuradno oceno inflacije za prihodnje leto z 2,1 odstotka na od 2,5 do 2,8 odstotka. Višje cene bodo po njihovi oceni podražile stroške gospodinjstev ter se prenesle predvsem v višje cene blaga in nekoliko manj storitev. "Inflacija vzbuja skrb predvsem zaradi tega, ker vemo, da se pojavlja zaradi blokad na ponudbeni strani in da bo odpravljanje teh blokad trajalo še nekaj časa. Medtem večina držav napihuje povpraševanje s proticovidnimi ukrepi, zato je inflacija logična posledica. Ko se bodo inflacijska pričakovanja vgradila tudi v plače in bodo s tem povezane zahteve sindikatov, bo to pomenilo dolgotrajen proces inflacije in velike težave pri njenem odpravljanju," opozarja Kračun.

Povečana kupna moč gospodinjstev ni večna

Pričakovanja Umarja glede gospodarske rasti ostajajo v okvirih jesenske napovedi, ko so napovedali 4,7-odstotno rast, a dodajajo, da ta pričakovanja spremlja velika negotovost, pri čemer bodo ključne zdravstvene razmere, povezane z epidemijo. Kot dodajajo, bo na okrevanje pomembno vplivala tudi učinkovitost črpanja evropskih sredstev.

Zadnja napoved Banke Slovenije prinaša sporočilo, da se bo visoka gospodarska rast v letošnjem letu nadaljevala tudi v naslednjem. "Gospodarska aktivnost bo še naprej široko osnovana, podprta tako z domačim povpraševanjem kot z izvozno aktivnostjo podjetij. Rast cen življenjskih potrebščin bo proti koncu letošnjega leta in začetku prihodnjega ostala povišana, nato pa pričakujemo njeno postopno umirjanje tekom leta." A tudi v Banki Slovenije poudarjajo, da napovedi spremljajo izrazita tveganja, povezana z morebitnimi zaostritvami epidemioloških razmer. Močna gospodarska rast se bo po njihovih predvidevanjih do leta 2024 počasi ohlajala, bo pa gospodarska aktivnost v tem obdobju posledica tako domačega povpraševanja kot izvozne aktivnosti podjetij. Glede zasebne potrošnje po oceni Banke Slovenije ostaja spodbudna tudi kupna moč gospodinjstev. "Trenutni podatki kažejo na gospodarsko rast in nadaljevanje oživljanja, pričakujemo pa, da se v prihodnje to ne bo nadaljevalo s takšnim tempom kot doslej. Tudi rezerve, ki so jih ustvarila gospodinjstva, se počasi izčrpavajo, tako da bo v prihodnje rast potrošnja manjša," pravi Kračun. Tudi sam opozarja, da je pred državo veliko tveganje: "Morebitna širitev omikrona s hudimi posledicami lahko povzroči tudi nepričakovane negativne ekonomske učinke."