Energetika v Sloveniji v 2023: Zmanjšali smo porabo in povečali proizvodnjo v sončnih elektrarnah

Agencija za energijo je objavila poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023. Pri tem se je tako kot širše v Evropi tudi pri nas odražalo dogajanje na energetskih trgih, ki je med drugim posledica vojne v Ukrajini. Dve leti po sprejetju programa REPowerEU se je odvisnost Evropske unije od uvoza ruskih energentov bistveno zmanjšala, v uvodnem delu poročila poudarja direktorica agencije Duška Godina, s čimer so se tudi stabilizirale cene, prav tako pa se je pospešil prehod na čiste vire energije. Tudi v Sloveniji smo sledili zastavljenim ciljem, izpostavlja Godina, saj smo glede na ocenjen delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije v letu 2023 prvič presegli zastavljeni cilj: "Pokritost porabe z domačo proizvodnjo se je približala najvišji vrednosti v zadnjih petih letih in je znašala 90,9 odstotka, k čemur je največ prispevala zelo ugodna hidrologija in s tem nadpovprečna proizvodnja v hidroelektrarnah." Znatno rast je Slovenija dosegla tudi na področju proizvodnje v sončnih elektrarnah: "Proizvedli smo skoraj 36 odstotkov več električne energije iz sonca kot v letu 2022." V Sloveniji je lani obratovalo že več kot 44 tisoč proizvodnih naprav za samooskrbo. Delež odjemalcev, ki so hkrati proizvajali električno energijo, pa je bil skoraj petodstoten.  

Poraba elektrike se je znižala za osem odstotkov  

Lani se je v Sloveniji znižala tudi poraba, saj je bila poraba električne energije za osem odstotkov nižja, poraba toplote pa za 10,4 odstotka nižja kot v letu 2022. Elektrike so gospodinjstva porabila za 3,1 odstotka manj, pri čemer ni upoštevan odjem za merilnim mestom v notranji napeljavi (samooskrba). Poslovni odjemalci pa so porabili za 10,1 odstotka manj elektrike. V primerjavi s povprečno porabo v referenčnem obdobju zadnjih petih let se je za 9,3 odstotka znižala tudi poraba zemeljskega plina, kar pa je prenizko znižanje glede na priporočila Evropske komisije o 15-odstotnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina, ki je eden ključnih ukrepov zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov.  

"V letu 2023 so se cene električne energije in zemeljskega plina zaradi obsežnih interventnih ukrepov v državah članicah ves čas zniževale in stabilizirale na raven pred vojno v Ukrajini, še vedno pa so ostale višje kot pred pandemijo," je še zapisala Godina, ki dodaja, da so bile tudi v Sloveniji cene zamejene tako na maloprodajnem trgu kot tudi na trgu sistemskih storitev, ukrepi pa so se podaljšali v leto 2024, zaradi česar se je tudi zmanjšala konkurenčnost na trgu. "Dobavitelji so ponudbe oblikovali praktično na raven zamejenih cen, akcijskih ponudb v letu 2023 ni bilo, potencialni prihranki ob zamenjavi dobavitelja so bili minimalni, zato smo zabeležili tudi rekordno nizko število menjav dobaviteljev energentov v primerjavi s predhodnimi leti." 

Pri obnovljivih virih najpomembnejše hidroelektrarne  

Po podatkih iz poročila agencije je bila Slovenija lani ob upoštevanju celotne proizvodnje v NEK neto izvoznica električne energije. Pri tem smo 37,6 odstotka elektrike proizvedli iz jedrske energije, 40,3 odstotka iz obnovljivih virov energije in 22,1 odstotka s fosilnimi viri. Glede na dejanske deleže primarnih virov pri proizvodnji elektrike, polovica proizvedene elektrike v NEK namreč pripada Hrvaški, smo iz jedrske energije proizvedli 21,7 odstotka električne energije, 26,6 odstotka s fosilnimi viri in 51,7 odstotka z obnovljivimi viri.  

Delež obnovljivih virov (OVE) v proizvodnji električne energije se je v lanskem letu povečal za 9,4 odstotka. V skupni bruto končni rabi energije je ocenjeni delež OVE znašal 25,3 odstotka, s čimer smo prvič presegli zastavljene cilje. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah se je torej povečala za 36 odstotkov, na 863,8 GWh, glavnina elektrike iz obnovljivih virov pa je bila proizvedena v hidroelektrarnah (5255 GWh). Po oceni agencije je večanje proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn  posledica uveljavljene podporne sheme za proizvodne naprave na OVE in SPTE ter samooskrbe z električno energijo iz OVE.  

Predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl pravi, da so z omenjenimi trendi na področju sončne energije zadovoljni, a da ti niso nič posebnega glede na dogajanje v svetu: "Smo pa še daleč od tega, da bi lahko sedeli na lovorikah. V Sloveniji bi namreč morali bistveno pospešiti rast obnovljivih virov tudi v drugih segmentih, ne samo pri samooskrbnih elektrarnah. Predvsem me skrbi, da ne znamo urediti umeščanja večjih sončnih elektrarn. Tudi v naši soseščini se postavljajo večdesetmegavatne elektrarne kot po tekočem traku, mi pa imamo težave z vsako elektrarno, od civilnih iniciativ do sosedov in vseh ostalih možnih pritožb. To je največji izziv, ki Slovenijo v prihodnosti čaka na tem področju."

Skoraj tretjina plina iz Alžirije  

V primerjavi z letom 2022 je bila poraba zemeljskega plina lani za 2,3 odstotka nižja, prav tako se je število odjemalcev zemeljskega plina glede na leto poprej zmanjšalo za 1346, za skoraj 20 odstotkov pa se je zmanjšalo število novih priključitev na distribucijske sisteme, v katere je bilo sicer lani izvedenih za 10,8 milijona evrov naložb. Kot rečeno, je bila v primerjavi s porabo v referenčnem obdobju (1. april 2017-31. marec 2022) lani poraba zemeljskega plina za 9,3 odstotka manjša. Pri tem sta bila zaznana znaten upad prenosa plina skozi Ceršak in bistveno povečanje vstopnih količin pri Šempetru, saj je bilo lani 28,3 odstotka zemeljskega plina uvoženega iz Alžirije. Medtem ko v poročilu agencije navajajo, da neposrednega uvoza zemeljskega plina iz Rusije v Sloveniji ni več, pa ruski plin v Slovenijo še vedno prihaja preko drugih dobaviteljev, predvsem iz Avstrije. Po podatkih Agencije za energijo je bila končna cena za odjemalce zemeljskega plina v lanskem letu za 1,6 odstotka pod povprečjem EU, pri čemer so samo trije dobavitelji ponujali ceno, ki je bila nižja od zamejene.  

Direktor Gospodarsko-interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar pričakuje, da se bo v letu 2024 poraba zemeljskega plina v Sloveniji povečala že zaradi začetka delovanja ljubljanske plinsko-parne enote, rast pa se bo po njegovem mnenju nadaljevala tudi v letu 2025: "Že zaradi dodatnega odjema. Seveda pa bodo na končno porabo pri tistih, ki uporabljajo plin za ogrevanje, vplivale zunanje temperature v času ogrevalne sezone." Odar ocenjuje, da bodo padle tudi cene zemeljskega plina. "Nekateri dobavitelji so jih letos že znižali, glede na razmere na veleprodajnih trgih pa pričakujem, da se bodo cene za gospodinjstva še dodatno znižale." Medtem ko je bil s spremembami energetskega zakona predviden postopen umik zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje gospodinjstev, Odar meni, da bo plin še naprej igral pomembno vlogo v slovenskem energetskem sistemu: "To je pokazala tudi razprava o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, kjer je bil eden od problemov ravno ta - kako v prihodnosti zagotoviti električno energijo v zimskem obdobju. Vemo, da bo TEŠ prenehal obratovati in da bodo nastale dodatne potrebe. Zaradi tega se bo poraba plina v tem segmentu celo povečala, saj Slovenija načrtuje gradnjo plinskih elektrarn."