Energetska revščina je vse bolj prepoznan problem, ki zahteva ustrezno in učinkovito naslavljanje. EU državam članicam nalaga, da to v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opredelijo, pripravijo definicijo ter zastavijo ustrezne ukrepe za njeno zmanjševanje. "Ker so specifike energetske revščine od države do države različne, naj bi vsaka država pripravila svojo definicijo ter ukrepe. Slovenija trenutno nima sprejete ustrezne merljive definicije," pravijo v društvu za sonaraven razvoj Focus, kjer so pripravili konferenco, na kateri so iskali učinkovite rešitve za izzive energetske revščine.
Ljudje ne vedo, kako se rešiti
Valerija Korošec, sociologinja in raziskovalka UTD: "Ko si lačen, veš, kaj moraš jesti, da boš sit, pri energetski revščini pa gre za asimetrijo informacij in znanja. Ljudje, tudi če vedo, da je vse narobe, ne vedo, kako stvari rešiti. Zakaj ne bi povezali občinskega nivoja s kohezijskimi sredstvi in težave rešili z univerzalnim pristopom? Tako da se vsakemu gospodinjstvu da določena količina čiste energije, ki bi od njih zahtevala, da se učinkovito obnašajo, hkrati pa bi jih varovala pred tem, da se jim izklopi elektrika, če nimajo denarja. Akterji ne bi bili ranljivi posamezniki, ampak lokalne skupnosti, ki revne ljudi najbolj poznajo. Na ta način bi tudi preskočili neučinkovitost socialne države na ravni centrov za socialno delo."
Komu je najtežje
"Točnega podatka o obsegu energetske revščine žal nimamo. Vemo pa, kakšen delež svojih izdatkov gospodinjstva namenjajo za plačilo energije v stanovanjih. Ugotovili smo, da gospodinjstva z najnižjimi dohodki namenjajo zelo velik delež svojih razpoložljivih sredstev za energijo, torej za plin, elektriko in druga goriva v stanovanjih. Za 20 odstotkov tistih, ki imajo najnižje dohodke, je ta delež že v letu 2015 znašal skoraj 18 odstotkov. Najrevnejša gospodinjstva si najtežje privoščijo primerno ogrevano stanovanje, to pa so enočlanska gospodinjstva, enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom in tudi najemniki," je pojasnila mag. Teja Rutar iz Sursa, da je evidentno, da imajo nekatera gospodinjstva težave zaradi energije, medtem ko točne definicije energetske revščine nimamo.
20
odstotkov gospodinjstev za plačilo ogrevanja nameni 18 odstotkov svojega proračuna
Pet milijonov za 500 gospodinjstev
Pa ukrepe že imamo? "Energetska revščina je pomembnejša vsebina v tej vladi. Trenutno je v pripravi nacionalni energetski in podnebni načrt, ki to vsebino podrobneje obravnava. Poleg tega poteka več drugih aktivnosti. Določeni ukrepi Eko sklada so usmerjeni v zmanjševanje energetske revščine s spodbudami v več stanovanjskih stavbah tistim, ki ne morejo sodelovati pri prenovi zgradb. V okviru kohezijskih sredstev je v pripravi večji ukrep, s katerim bomo pomagali 500 najbolj rizičnim gospodinjstvom, na voljo imamo pet milijonov evrov," odgovarja mag. Erik Potočar z ministrstva za infrastrukturo. Ta razpis za energetsko obnovo naj bi bil pripravljen do konca leta.
Po mnenju mag. Mojce Vendramin iz Eko sklada se v prihodnje ne bi smeli toliko ukvarjati z definicijami energetske revščine, saj je ta v veliki korelaciji s splošno revščino. Jasno je, da se v okviru socialnih pomoči veliko denarja meče skozi okno, saj so zgradbe revnejših slabo izolirane, pravi. "Cene energije se bodo še višale in bomo še več denarja vrgli skozi okno. Izolirati moramo stavbe in strehe, tako bomo na dolgi rok prihranili denar. Izolirati stavbo ni enako, kot da greš kupit kruh, ampak je to dokaj zahteven projekt, zato je smiselno, da k temu pristopi država."
