Ob tem, ko prehaja priprava Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v sklepno fazo, so energetiki predvsem z vzhoda države na posvetu v okviru Akademije distribucije v Mariboru ugotavljali, da dokument pravzaprav ne odgovarja na ključna vprašanja slovenske energetike. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, poudarja, da Slovenija nima načrta, kako nadomestiti TEŠ 6 in JEK, ki v trenutnem energetskem kolaču proizvedeta največ energije. A na vprašanje, ali je rešitev JEK 2, Sovič odgovarja, da je strošek postavitve novega bloka v Krškem neznanka.
Elektrika, privilegij bogatih?
"Evropska politika mora po tem, ko je razčlenila vertikale v oskrbi, prevzeti odgovornost. Nekoč je bilo namreč eno podjetje odgovorno za celo verigo od proizvodnje do potrošnika, sedaj pa za posamezne dejavnosti skrbijo različna podjetja, eno podjetje skrbi za proizvodnjo, drugo za distribucijo ... Trg sicer lahko uredi zadevo, ampak trg običajno ureja tako, da lahko postane elektrika privilegij tistih, ki bodo imeli denar zanjo," še pravi Sovič. Med pripombami, ki jih bodo podali na dokument, omeni še nujnost vzpostavljanja bolj robustnega omrežja, torej takega, ki bo bolj odporno proti zunanjim dejavnikom, "ker robustna omrežja niso neka literarna kategorija, ampak so zelo pomembna", dodaja. Predlog Elektra Maribor je tudi energetska kapica, ki bi omejila ceno električne energije na 80 odstotkov povprečne cene v Evropski uniji.
Kajti energija se bo zagotovo podražila, se je strinjalo več govorcev. Leon Valenčič z inštituta Milan Vidmar medtem poroča, da imajo naša omrežja težave že danes, saj se je poraba energije zelo spremenila, pri čemer poudarja porast uporabe toplotnih črpalk, ki pravzaprav niso tako energetsko učinkovite, kot je bilo sprva mišljeno, in elektrifikacijo gospodinjstev. Vnovič so zbrani poudarili, kako nujno je vlaganje v posodobitev distribucijskega omrežja.
Premalo odločni
In kje je dokument, ki naj bi krojil usodo slovenske energetike danes? "Ob koncu meseca bo končano okoljsko poročilo," poroča Silvo Škornik z ministrstva za infrastrukturo. Slovenija dokumenta ne bo sprejela do zastavljenega roka, torej do 31. decembra, jasno je tudi, da bo cilj, 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi, težko dosegla. "Do leta 2023 bomo to še lahko razlagali pred Evropsko komisijo, kasneje bo to težje," meni Škornik. Ker bo Slovenija dokument sprejela šele marca prihodnje leto, pa tudi zato, ker vse kaže, da bodo cilji težko izpolnjeni, so vprašljive tudi evropske subvencije za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.
Predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl je medtem prepričan, da je Slovenija pri uvajanju obnovljivih virov energije premalo odločna: "Vemo, da s fotovoltaiko ne moremo nadomestiti velikih virov, ampak kljub temu smo premalo ambiciozni. NEPN fotovoltaike ne omeni niti enkrat." Do danes ni izvedena niti ena skupnostna sončna elektrarna, saj ministrstvo za okolje in prostor vztraja pri gradbenih dovoljenjih zanje. Da bi veljalo bolj izkoristiti energijo sonca, so se strinjali številni, le da bi bilo vsled manj obremenitev omrežja smotrno postavljati večje elektrarne blizu transformacijskih postaj.
V želji, da bi osvetlili energetske priložnosti in izzive v štajerski regiji in širše, organiziramo prvega v nizu poslovnih dogodkov Večerova energetska konferenca, in sicer z ožje opredeljeno temo Zelena transformacija. Na dogodku, ki bo 20. novembra 2019 v hotelu City v Mariboru, bodo udeleženci govorili o odgovorni proizvodnji, obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, celovitem energetskem konceptu in energetski prihodnosti regije. Vabljeni domači in tuji strokovnjaki bodo v obliki predavanj in pogovorov predstavili okoljsko zakonodajo, možnosti financiranja in praktične primere izvedbe energetsko učinkovitih projektov na lokalni, nacionalni in globalni ravni.
Več informacij o dogodku in prijave: www.zelena-transformacija.si
