"Pandemije so še bolj rizične za širjenje napačnih informacij. Posebno tiste, ki jih povzročajo virusi. Večina ljudi ima namreč premalo naravoslovnega znanja, da bi sploh dojela, da se v naravi nekaj dogaja, pa če v to verjamemo ali ne," razlaga direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zdravnik Vojko Flis. Izpostavi, da se napačne informacije dandanes še hitreje in nenadzorovano širijo zaradi družbenih omrežij.
"Razumljivo je, da v tako negotovih časih iščemo odgovore, se pa pri iskanju razlag lahko hitro zgodi, da zatavamo v napačno ulico in odgovore iščemo tam, kjer jih v resnici ni," pravi asistent na oddelku za psihologijo mariborske filozofske fakultete, psiholog Nejc Plohl. Problematično je tudi, da se ljudje ne zavedamo omejitev svoje vednosti, ampak smo prepričani, da vemo več, kot vemo v resnici, razmišlja filozof in etnolog Rajko Muršič.
Zaradi algoritmov prave informacije ne dosežejo problematičnih
Plohl opisuje, da se informacije širijo brez filtriranja tretjih oseb in preverjanja dejstev: "To še dodatno ojačajo algoritmi, ki prednost dajejo predvsem objavam, ki znajo pritegniti ljudi in niso nujno kredibilne. Tako lahko ljudje, ki podajajo napačne informacije, brez problema izrazijo svoje mnenje in tudi relativno hitro najdejo somišljenike, ki bodo objavo delili naprej. Dodatno zadeve zapletejo še "filter mehurčki". Na facebooku in podobnih omrežjih smo praviloma v interakciji z ljudmi, ki imajo podobna prepričanja, zaradi česar je raznolikost informacij, s katerimi pridemo v stik na spletnih socialnih omrežjih, omejena. Tako lahko denimo pristanemo v mehurčku, kjer se konstantno pojavljajo enake, na primer pristranske informacije, to pa začetna prepričanja v teorije zarote še zaostri."
"Ljudje smo nagnjeni k temu, da verjamemo to, kar hočemo verjeti, in iščemo informacije, ki naša prepričanja potrjujejo," pripominja novinar Lenart J. Kučić in ob tem doda, da je za novinarje ključno, da preverjajo informacije in presojajo, kaj je relevantno in kateri viri so zanesljivi.
"Problematično je, da se je Marko Potrč bistveno bolje prodal za žvižgača kot pa recimo Ivan Gale. Potrč je zgolj povedal svoje mnenje, ki si ga je nakvačkal na različne načine, in s tem nagovoril velik del občinstva – ni insajder, ki bi imel zanesljive informacije," problematizira novinar. "Skrb vzbuja, da si ga je ogledalo pol milijona ljudi, in če upoštevamo vlogo algoritmov in filter mehurček, nam izobraževalna oddaja nacionalne televizije ne bo pomagala kaj dosti, ker njene vsebine enostavno ne bodo zajele problematičnega dela prebivalstva," navrže Kučič.
Države z avtoritarnimi oblastmi bolj na udaru
Po Muršičevem mnenju je osrednji vir dezinformacij v zvezi s pandemijo Donald Trump, a dodaja, da ljudje, ki so mu nasedli, niso neumni: "V njegovih trditvah je veliko resnice, ki jo marsikdo podcenjuje. Ključen je interpretacijski moment: način, na katerega tolmači prevajajo resnične stiske ljudi v mobilizacijske formule. Ker sodobne neoliberalne države niso znale niti hotele poskrbeti za ljudi in nasloviti njihovega čuta za solidarnost in vzajemno pomoč, so jim odvzele edino učinkovito sredstvo za soočanje s pandemijo. Ljudje so si zato poiskali nadomestke, od teorij zarot do zanikovanja. V to bedo jih je dvojno potisnila oblast: najprej s svojo nekompetentnostjo, nato s terorjem."
"Verjamemo, kar hočemo verjeti - iščemo, kar hočemo iskati - najdemo, kar hočemo najti"
Po mnenju političnega analitika Alema Maksutija tudi v Sloveniji zdaj vlada klika, ki prisega na popolno popačenost javnega diskurza. "Pri podajanju lažnih novic prednjači Slovenska demokratska stranka, ki ima tudi lastne medije, ki lansirajo določene laži in blatijo ljudi, ki niso v skladu z delovanjem njihovega predsednika. Njihovo delovanje usmerja jutranji tvit predsednika vlade, ki ima okrog sebe kopico brezupnih posameznikov, ki jih lahko uporabi za uresničevanje svojih osebnih interesov. Sledi ji Stranka modernega centra z Zdravkom Počivalškom na čelu. Opozicijske stranke, z izjemo Slovenske nacionalne stranke, s tega vidika niso sporne," meni Maksuti. Doda, da so v avtoritarnih režimih ljudje bolj izpostavljeni teorijam zarote, dezinformacijam in manipulacijam.
Edina rešitev: izobraževanje in stroka
Zaradi vsega naštetega sta ključna politična pismenost in preverjanje strokovnih informacij. "Bolj udobno je prebrati nekaj na facebooku kot pa preveriti v več različnih strokovnih virih – to delajo redki," je kritičen Flis. V primerih, ko nismo prepričani, da so informacije resnične, in ko sami nimamo kapacitet, da bi to ustrezno presodili, se je smiselno za odgovore obrniti k dodatnim virom in strokovnjakom, zato priporoča Plohl.
"Pri razločevanju lažnih in strokovno podprtih informacij je ključno kritično mišljenje (dejansko analiziranje informacij in ne le brezpredmetna kritičnost do vsega), ki pa ga je treba trenirati, razvijati. Pomembna iztočnica, na katero smo lahko pozorni, je ta, kdo stoji za informacijami," svetuje psiholog. In doda, da nam lahko pri preverjanju informacij po spletu pomaga tudi temu namenjeno spletno orodje Snopes.com.
"Edini način soočanja s tem je po mojem izobraževanje, intelektualno in politično opismenjevanje posameznikov, kar bi se moralo začeti že v zgodnji mladosti. Na žalost gremo kot družba v smer, kjer smer in tempo tega razvoja določa potrošništvo," pa meni Maksuti.
Muršič računa na to, da se bo kmalu zamenjala oblast. "Država mora bistveno bolj sprejeti svojo socialno vlogo ter vsakomur zagotoviti samoizolacijo in karanteno, med katero bo prejemal finančno nadomestilo. Predvsem pa bo morala ljudem najprej pojasniti, kaj od njih pričakuje, in jih prositi za pomoč. Ko bodo stvari bolj jasne, bodo glasovi lažnivcev, manipulatorjev in preprosto bedakov, ki se nam sedaj zdijo vseprisotni, postali to, kar pač so: ne pretirano pomembno obrobje, folklorna posebnost," še pojasni filozof in poudari, da je skeptikom nujno prisluhniti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
