Epidemija: Zgodba z ukrepi še ni končana

Omejeno gibanje tako po regijah kot tudi po občinah, prepovedano zbiranje, omejitev ure poslovanja lokalov in pogoj PCT. Vse to je krojilo naša življenja. Po skoraj dveh letih različnih protikoronskih ukrepov, ki so se periodično zaostrovali in sproščali, se zdaj, vsaj tako kaže, bližamo koncu tega poglavja. Vlada je že sprostila PCT-pogoj pri vseh dejavnostih, razen v zdravstvu, socialnem varstvu in zaporih. Odpravili so tudi omejitev zbiranja in dela nočnih lokalov, koncertne in športne dvorane se lahko znova napolnijo. Obvezni ostajajo le še maske in razkuževanje rok v zaprtih prostorih.

Ko pogledamo nazaj, se je prav v povezavi s temi ukrepi zvrstilo veliko napak, nejasnosti in prevar. Beležili smo tako prekrške državljanov kot napačne in celo neustavne zakonske podlage, ki jih je določala vlada.

Pobrane kazni se merijo v milijonih

Spomnimo na kaznovanja zaradi nespoštovanja pogoja PCT in pisanje kazni za tiste, ki niso nosili mask. Pred tem v času popolnega zaprtja države pa je bila večina nadzorov povezanih z obratovanjem trgovin, lokalov in storitev, ki ne bi smeli delovati. Inšpektorji so zaznavali še kršitve v zvezi z odrejenimi karantenami in nedovoljenim zbiranjem.

V nadzor je bilo vključenih kar 25 inšpekcijskih služb od 27, vse razen informacijskega pooblaščenca in javne agencije za železniški promet. Na načelni ravni so si področja razdelili tako, da je na primer inšpektorat uprave za varno hrano preverjal gostinske lokale, šolski inšpektorat šole, tržni trgovinsko dejavnost in tako naprej. Skupne podatke po tednih je zbiral zdravstveni inšpektorat, zato smo jih prosili, naj nam podajo podatke o tem, koliko je bilo nadzorov in glob vseh inšpektorjev od začetka epidemije. Odgovorili so, da skupne podatke za zdaj še zbirajo. Posredovali pa so podatek glede nadzorov, ki jih je opravil njihov inšpektorat. Od začetka epidemije do danes so skupno izvedli 115.150 nadzorov nad spoštovanjem ukrepov in v povezavi s tem izrekel globe v skupni višini 2,160.026 evrov.

Uprava za varno hrano, ki je v večini preverjala spoštovanje ukrepov v gostinstvu, je v letu 2021 skupno izvedla 15.256 pregledov na tem področju in izrekla za 319.080 evrov glob. Kot so pojasnili, se je večina kršitev nanašala na nespoštovanje zahtev po preverjanju PCT-pogoja v gostinskih lokalih, nespoštovanje pogoja postrežbe sedečim, obratovanje izven delovnega časa in igranje biljarda v lokalu. Tržni inšpektorat je od začetka epidemije opravil 28.319 nadzorov, pri čemer je bilo 128 glob, v skupnem znesku 508.200 evrov. Nadzor so opravljali tudi inšpektorji Fursa. Od začetka leta 2021 do zdaj so opravili pregled na 17.628 lokacijah in ob tem izdali 53 plačilnih nalogov z globo v skupnem znesku 182.600 evrov, tri odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti do odprave nepravilnosti in štiri odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti in pečatenju. Izrečenih je bilo še 2555 opozoril. Tudi šolski inšpektorat je imel v preteklem obdobju več dela kot sicer. V letu 2021 so v okviru šolstva izvedli 2689 nadzorov, v okviru športa pa 7662. V letu 2022 so do danes v okviru šolstva izvedli 160 nadzorov, v okviru športa pa 566. V tem času je bilo na področju šolstva skupno izrečenih 49 glob v vrednosti 62.800 evrov, na področju športa pa so izrekli enajst glob v vrednosti 15.200 evrov.

Globe so sicer različne. Za fizično osebo znašajo od 400 do 4000 evrov, za pravne osebe pa od 4000 do 100.000 evrov oziroma polovico manj, če gre za samostojne podjetnike posameznike.

Policija se je odzivala predvsem na prijave

Pri večjih akcijah, ob prijavah, in pri rednem policijskem delu je posredovala tudi policija. Zaprli so denimo lokale, ki niso spoštovali obratovalnega časa ali pa so celo obratovali takrat, ko ne bi smeli. Eden bolj odmevnih primerov je bilo prisilno zaprtje smučišča Krvavec, ki je obratovalo takrat, ko so bila ostala smučišča zaprta.

Do zdaj je policija skupno izvedla 1,136.518 nadzorov nad spoštovanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. V obdobju med oktobrom 2020, ko je policija po PKP 5 postala prekrškovni organ, in junijem 2021, ko je ustavno sodišče izdalo odločbo o neskladnosti odlokov z ustavo, je policija izrekla 31.169 opozoril in 16.281 prekrškov. Med najpogostejšimi kršitvami so bili neuporaba zaščitne maske (21.060 kršitev), neupoštevanje omejitev gibanja (10.367 kršitev), prepoved prehajanja med občinami (6934), prepoved zbiranja ljudi (5167) in prepoved prehajanja med statističnimi regijami (3452).

Kot so še pojasnili na policiji, so se v vsem času največ odzivali na prijave. Teh so prejeli več kot 7000. Veliko je bilo povezanih tudi z grožnjami in fizičnim obračunavanjem. "To je bilo pogosto v primerih, ko so bile stranke s strani uslužbencev ali varnostnikov v trgovskih centrih pozvane, naj se izkažejo s potrdili o izpolnjevanju pogoja PCT ali upoštevajo pravila nošenja mask v zaprtih prostorih," so zapisali v odgovoru.

Spomnimo se tudi ponarejanja potrdil o prebolelosti, cepljenju in testiranju. Tudi v teh primerih je posredovala policija. V letu 2021 so obravnavali 142 primerov ponarejenih potrdil, leta 2022 pa 411 primerov.

Številni s pritožbami uspešni

Nekateri kršitelji pa kazni niso poravnali, saj so se na izdane globe pritožili. Od začetka epidemije pa do 16. februarja letos so na sodiščih prejeli 1539 takih zadev. V 202 primerih je bila pritožba rešena v prid vlagatelja zahteve. Številnim je v zvezi z vlaganjem zahtev za sodno varstvo pomagala Pravna mreža za varstvo demokracije. Z njihovo pomočjo je bilo vloženih 158 zahtev in do zdaj je bilo v prid vlagateljem rešenih nekaj več kot 40 zahtev. "Veliko primerov še ni zaključenih. Prepričana sem, da bodo vsi, ki so bili kaznovani na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, na sodišču uspešni," je dejala Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Večina, ki se je nanje obrnila, je bila kaznovana zaradi prepovedi zbiranja. Šlo je torej predvsem za protestnike. Prav zato se je na izdano globo pritožila tudi Sanja Fidler. "Ena od glob, ki sem jo dobila, je bila zaradi nošenja velikega osvetljenega kolesa po Trgu republike. Policija naju je s partnerjem ustavila in popisala," je dejala. "Po enem letu je sodišče odločilo, da zaradi odločbe ustavnega sodišča o neustavnosti odlokov, ki so v tistem obdobju popolnoma prepovedovali kakršno koli zbiranje, postopek zaustavi," nadaljuje Fidlerjeva, ki ima na sodišču še odprte postopke zaradi šestih kazni.

Podvršičeva pravi, da gre v teh primerih za ljudi, ki kazni še niso plačali. Izredna pravna sredstva pa so vlagali tudi v primerih, ko so ljudje globe že poravnali. Teh so vložili 49. "V takih primerih gre za ljudi, ki so prejeli kazen v času, ko odloki niso bili objavljeni v uradnem listu," je še povedala.

Kljub sproščanju izvirni greh ostaja

Spomnimo, da je vlada vse od začetka ukrepe sprejemala z odloki. Če je bilo to na začetku še sprejemljivo zaradi kriznih razmer, pa so pravniki kasneje, sploh v času, ko epidemija več ni bila razglašena, opozarjali, da je tako ukrepanje problematično in da bi morali spremeniti in nadgraditi zakon o nalezljivih boleznih. Spremembo zakona je naložilo tudi ustavno sodišče, a do danes za to spremembo ni bilo dovolj politične volje​. Predlog novele so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod katerimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje. Pravna stroka vladi sicer ni očitala, da epidemijo upravlja z odloki, temveč da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi.

Kljub temu da se večina ukrepov zdaj počasi poslavlja, je to zagotovo še dolžnost, ki jo politiki morajo opraviti, je prepričana tudi pravnica Nataša Pirc Musar. "Absolutno je te stvari treba rešiti. Stroka namreč že omenja, da je lahko jeseni še en val. Zdaj imamo spet nekaj časa, da to uredimo," je dejala in dodala, da je to, kar se nam je zgodilo, šola za naprej. "Kaj takega se ne sme več zgoditi. Nikakor ne smemo ostati nepripravljeni. S tem, ko ukrepe počasi ukinjamo, težave namreč nismo odpravili. Ostaja še vedno izvirni pravni greh, ki ga moramo rešiti," dodaja.

Da zgodba z odpravo ukrepov nikakor ne bo končana, je prepričana tudi Anuška Podvršič iz Pravne mreže za demokracijo. "Vlada še zmeraj išče načine za zastraševanje protestnikov in to ostaja, druga stvar pa je, da si je vlada v tem času odprla pot za odločanje z odloki, tudi ko ni razglašena epidemija. Mislim, da vsa ta zgodba še ni zaključena tudi zato, ker vlada ne kaže interesa, da bi sprejela zakon, ki bi urejal sprejemanje ukrepov v času epidemije," je še prepričana Podvršičeva.