Govorili smo o "inflaciji, inflaciji, inflaciji", je dejala predsednica Christine Lagarde po današnjem zasedanju sveta ECB. Ob tem, ko je inflacija v območju evra v septembru dosegla 3,4 odstotka in bo po prvih ocenah v tem mesecu dosegla 3,7 odstotka, ECB po besedah predsednice vztraja pri oceni, da je dvig inflacije v območju z evrom nad njeno ciljno mejo, ki je malo pod dvema odstotkoma, začasen.
Inflacijski pritisk bo popustil kasneje
Inflacijski pritisk bo po sedanjih pričakovanjih prihodnje leto popustil. Ob tem je Lagardova priznala, da se bo to zgodilo nekoliko kasneje, kot so pričakovali v ECB.
Na podlagi napovedi ameriške centralne banke FED in angleške centralne banke, da nameravajo dvigniti obrestne mere, so finančni trgi pričakovali, da bo tudi ECB na tokratnem zasedanju napovedala dvig obrestne mere. Lagardova je to zavrnila. Ob sklicevanju na smernice ECB, ki določajo, da se obrestne mere ne bodo zviševale, dokler se inflacija do sredine obdobja napovedi ne vrne na ciljno raven in se tam zadrži, je pojasnila: "Glede na trenutno analizo ti pogoji očitno niso izpolnjeni in zagotovo tudi v bližnji prihodnosti ne bodo."
Brez posega v pandemični okvir obveznic
Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju ni spremenil obrestnih mer, posegel ni niti v pandemični program nakupovanja obveznic, je po seji sveta objavila ECB. Glede pandemičnega programa v skupnem obsegu 1850 milijard evrov je predsednica Christine Lagarde najbolj jasno do zdaj povedala, da ga bo ECB po njenem mnenju z marcem 2022 končala. Svet ECB namerava o tem razpravljati na zasedanju decembra. Konec leta se bo iztekla vrsta posebej ugodnih dolgoročnih posojil za banke v evrskem območju. Banke zdaj pod določenimi pogoji dobijo finančno premijo, ko si izposodijo denar. Tudi ta tema bo na dnevnem redu decembrskega zasedanja. Lagardova je danes zatrdila, da se ta posojila ne bodo nenadoma iztekla.
Podražitev energentov se pozna
Rast inflacije v območju evra po njenih besedah spodbujajo podražitve energentov, motnje v oskrbovalnih verigah, saj se potrošnja povečuje. Eden od razlogov za dvig inflacije nad ciljno mejo je tudi lansko začasno znižanje stopnje DDV v Nemčiji. Tam je oktobra na letni ravni znašala 4,5 odstotka, kar je največ po letu 1993, po poročanju STA kažejo prve ocene nemškega statističnega urada Destatis. Rast cen četrti mesec zapored poganja dražja energija, ki se je oktobra podražila za 18,6 odstotka.
ECB bo po besedah Lagardove zelo pozorno spremljala gibanje plač. "To bo ključnega pomena za našo napoved, da je rast inflacije le začasna," je pojasnila. Po mnenju ECB na podlagi trenutnih podatkov ni razloga za domnevo, da se bodo plače dolgoročno močneje zvišale in da bo prišlo do tako imenovanih sekundarnih učinkov. Slednje bi se zgodilo, če bi se zaradi povečanih inflacijskih pričakovanj partnerji v kolektivnih pogajanjih dogovorili za višje plače.
Pa Slovenija? Rast v trgovini na drobno
Plače so eden od dejavnikov, od katerega je odvisna potrošnja. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil v Sloveniji v septembru 2021 višji na mesečni in letni ravni. V primerjavi z avgustom je bil višji za 1,9 odstotka, v primerjavi s septembrom lani pa za 17,1 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu.
V ZDA nižja rast BDP zaradi virusa in težav v dobavnih verigah
ZDA so v tretjem četrtletju na letni ravni po podatkih ministrstva za trgovino ZDA zabeležile dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bila rast v drugem četrtletju 6,7-odstotna. Počasnejšo rast pripisujejo predvsem ponovnemu naraščanju števila okužb z novim koronavirusom in težavam v dobavnih verigah.
Vpliv teh dejavnikov je bil najbolj opazen pri več kot 26-odstotnem upadu velikih nakupov blaga, ugotovitve povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ta padec je sicer nekoliko izravnalo 7,9-odstotno povečanje izdatkov za storitve, ki pa je bilo nekoliko počasnejše kot v predhodnem četrtletju. Kot so še izpostavili na AFP, se je inflacija, merjena z indeksom cen izdatkov za osebno potrošnjo, v primerjavi z drugim četrtletjem zmanjšala in je znašala 5,3 odstotka. V drugem četrtletju je bila 6,5-odstotna.
K tej rasti je največ prispevala rast prihodkov v trgovini z motornimi gorivi in trgovini z živili. V prvih treh četrtletjih leta 2021 je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno za 11,5 odstotka višji kot v istem obdobju 2020. V trgovini z motornimi gorivi se je zvišal za 13 odstotkov, v trgovini z neživili za 12,1 odstotka, v trgovini z živili pa za 7,8 odstotka. V primerjavi z istim obdobjem leta 2019 je bila rast realnega prihodka v trgovini na drobno zmernejša, saj je dosegla 1,7 odstotka.
Tudi realni prihodek od prodaje v trgovini z motornimi vozili in od njihovih popravil je bil po izračunih državnega statističnega urada v septembru 2021 glede na avgust 2021 višji za 1,5 odstotka, glede na september 2020 pa za 2,6 odstotka nižji. V primerjavi s septembrom 2019 je bil nižji za 7,1 odstotka. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je bil prihodek od prodaje v trgovini z motornimi vozili in od njihovih popravil za 7,3 odstotka višji kot v istem obdobju lani, vendar pa hkrati za 8,2 odstotka nižji kot v istem obdobju leta 2019.
