(FOTO) Blejski strateški forum: Pri vprašanju migracij so najbolj prišla do izraza različna stališča, mrknilo v medijskem centru

Na Bledu se je začel dvodnevni že 16. Blejski strateški forum, ki je tudi eden od osrednjih dogodkov slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Udeležuje se ga impresivno število udeležencev, govornikov na različnih panelnih razpravah, ki so vsi po vrsti številni sedanji in nekdanji voditelji držav ali evropskih institucij.

Spoštovanje, solidarnost in subsidiarnost

Forum se je zjutraj začel z otvoritvenimi nagovori gostiteljev, ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja in premierja Janeza Janše, tretji nagovor pa je prispeval predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Premier Janša je dejal: "Ključno vprašanje našega časa je, kako razumeti in uveljavljati vrednote in mehanizme iskanja konsenza in vzajemnega spoštovanja, subsidiarnosti in solidarnosti. V skupno dobro vsakega sodelujočega naroda." Izpostavil je pomen temeljnih načel Evropske unije, kot so medsebojno spoštovanje, solidarnost in subsidiarnost ter izrazil upanje, da je po več kot desetletju kriz, s katerimi se je oziroma se še sooča EU, prišel čas, ko so lahko in morajo biti dejanja EU strateška in dolgoročna: "Usmerjena morajo biti k cilju Evrope, da je svobodna, celovita ter spravljena s seboj in soseščino." Menil je, da obstajajo razlike v pogledih o prihodnosti Evrope, vendar pa pri tem ne sme priti do izključevanja. S pogledom na prihodnja tri desetletja se je zavzel za Evropo, ki naj "temelji na evropski civilizaciji. Močno Evropo morajo sestavljati močne države članice, EU pa se mora razširiti na Zahodni Balkan".

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je razprava o prihodnosti EU razprava o tem, kakšna naj unija bo, kakšne odnose naj ima z evropskim geografskim območjem, kako naj bo organizirana in kako bolj vključiti državljane. "EU je projekt vrednot, svoboščin, blaginje in vpliva," je poudaril, "z velikim enotnim trgom je postala tudi eden največjih izvoznikov standardov, to pa so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Evropski vpliv bo največji izziv Evropske unije v prihodnjih letih, kar se je izkazalo že ob dogajanju v Afganistanu." Menil je še, da sta zeleni in digitalni prehod najboljši odgovor na šok, ki ga je prinesla pandemija covida-19.

Zunanji minister Anže Logar je poudaril, da gre pri soočanju s krizami za solidarnost, medtem ko je treba zdaj državljanom EU dati zavezo, da jih bo ta zaščitila pred podnebnimi spremembami: "Zato je naše predsedstvo Svetu EU na vrh dnevnega reda uvrstilo našo odpornost". Poudaril je, da se je treba v razpravah osredotočiti na vlogo unije v svetu, pri čemer se želijo nekateri izogniti pogovorom o migracijah in varnosti. "Mi si ne želimo izogniti temam, ki bi lahko bile zahtevne ali sporne. Želimo odprto razpravo."

Premierji proti migrantom

In prav takšna, odprta namreč, je bila nato prva razprava pod naslovom Stati in obstati o prihodnosti Evrope, na kateri je sodelovalo kar enajst razpravljavcev. Glavni uvodni govorec na tem panelu voditeljev je bil predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, ob njem in Michelu ter Janši pa so razpravljali še srbski predsednik Aleksandar Vučić, državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin, pa premierji Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Grčije, torej Andrej Babiš, Eduard Heger, Viktor Orban, Andrej Plenković in Kiriakos Micotakis. Sodelovala je tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica. Voditelji so precej odkrito govorili o vseh najpomembnejših temah, ki trenutno obremenjujejo EU, od pandemije covida-19 in zamujanja pri širitivi EU na Zahodni Balkan do položaja v Afganistanu po vrnitvi talibanov na oblast in grozeče nove begunske krize.

Prav pri vprašanju migracij so najbolj prišla do izraza različna stališča večine voditeljev do mnenja Sassolija o tej problematiki. Sassoli namreč ni skrival razočaranja nad srečanjem notranjih ministrov EU dan prej, ki ga je vodil slovenski notranji minister Aleš Hojs, ker je menil, da EU ne bo v dovoljšnji meri Afganistancem ponudila varnega zatočišča. Vendar so predvsem vsi premierji menili, da si EU ne sme dovoliti ponovitve leta 2015, ko je po balkanski begunski poti v EU prišlo več kot milijon beguncev, tedaj največ iz Sirije. Bili so odločni, da je treba nezakonite migracije preprečiti in tako tudi onemogočiti zaslužek tihotapcem z ljudmi, ki naj bi bili tedaj v žepe pobasali kar šest milijard evrov, kot smo slišali od češkega premiera Babiša.

Le komisarka Šuica je menila, da bi EU svojo starajočo se demografsko sliko lahko popravila tudi z migracijami. Vendar jo je madžarski premier Orban zavrnil, da mora EU svojo demografijo popraviti z družinam naklonjenimi politikami, ki naj temeljijo na tradicionalnih krščanskih vrednotah, saj da bodo vsi migranti iz Afganistana muslimani. To naj bi za evropsko civilizacijo predstavljalo kulturno grožnjo. Vatikanski državni tajnik Parolin je pri tem vendarle dejal, da na migracije ni treba zreti zgolj negativno. Govorci so tudi prizadeto poslušali nastop Aleksandar Vučića, ki je povedal, da nekdanje navdušenje državljanov Srbije zavoljo večdesetletnega čakanja na premike pri vključevanju EU počasi jenjuje.