"Bil sem presenečen, kako je dobro obveščen, ne samo o nekaterih stvareh, ki smo jih naredili doma," je po srečanju s papežem povedal Borut Pahor. Na mizi so bile tudi mednarodne teme od Ukrajine do BiH.
Predsednik republike Borut Pahor se je pred jutrišnjo obletnico, natanko 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, v Vatikanu na zasebni avdienci srečal s papežem Frančiškom.
"Prav simbolno je, da se je to zgodilo na naš kulturni dan, državni praznik. Takrat smo bili dokončno prepričani, da je Slovenija suverena država in subjekt mednarodnega prava v mednarodnih odnosih. To je bilo prelomno dejanje," je v Rimu povedal predsednik. Spomnil je, da je Sveti sedež že 13. januarja 1992 priznal Slovenijo. Papežu se je zahvalil za tedanjo odločno podporo Svetega sedeža v procesu osamosvajanja Slovenije in poudaril, da je pomembno prispevala k nadaljnji uspešni poti Slovenije v mednarodno skupnost.
Odnosi s Svetim sedežem so se po Pahorjevih besedah "vedno ugodno razvijali, z vzponi in padci". Spomnil je na sklenitev vatikanskega sporazuma leta 2001, ki daje osnovo za urejanje pravnih vprašanj. O določenih vprašanjih, "ki jih je treba urejati v strpnem dialogu in na podlagi ustavnega načela ločenosti Cerkve in države", se je jeseni pogovarjal tudi s Slovensko škofovsko konferenco, je spomnil. V ospredju njegovih današnjih pogovorov s Frančiškom pa je bil predvsem dialog. "Razhajanja, ki jih danes opažamo predvsem v zahodnem svetu, nas silijo k temu, da razmišljamo, kako vrniti dialogu njegovo moč, da povezuje," je povedal slovenski predsednik.
Odnosi s Svetim sedežem so se po besedah Boruta Pahorja "vedno ugodno razvijali, z vzponi in padci".
Veliko pozornosti sta posvetila tudi spravi. "Bil sem presenečen, kako je dobro obveščen, ne samo o nekaterih stvareh, ki smo jih naredili doma, ampak tudi o recimo dogodku na Bazovici pri Trstu. Vedel je za stisk rok z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Govorila sva o pomenu simbolnih gest za to, da vse to ljudi povezuje v neko skupnost, kar se zdi papežu zdaj tako zelo pomembno pri izhodu iz zdravstvene krize, da ostanemo skupnost, solidarna, povezujoča." je še poudaril Pahor.
Govorila sta tudi o ukrajinski krizi in se zavzela za mirno rešitev in dialog. Mirno rešitev je po Pahorjevih besedah treba najti "za vsako ceno", če se ne želi spraviti Evrope "na rob obupa".
Borut Pahor je papežu pojasnil tudi poglede na položaj na Zahodnem Balkanu. Opozoril je, da v regiji "manjka politične pripravljenosti" za simbolne geste sprave. "Papeža še posebej skrbi stanje v BiH. Oba ocenjujeva, da se podcenjuje spravni element, ki ga zdaj praktično ni."
Predsednik Pahor je ponovil vabilo in upa, da bo papež Frančišek lahko "vsaj za nekaj ur" obiskal Slovenijo, morda še letos. "To si zelo želim," je dejal po "zelo ljubeznivem srečanju", tako so ga opisali pri predsedniku.
Kratko srečanje v baziliki sv. Petra s kardinalom Francem Rodetom.
Dopoldne se je predsednik udeležil maše ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, ki jo je ob grobu papeža Janeza Pavla II. v baziliki sv. Petra vodil predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Mašo, ki se je je udeležil tudi upokojeni kardinal Franc Rode, je s petjem spremljal Slovenski oktet, ki bo imel popoldne koncert v rimski baziliki Santa Maria Maggiore.
S Slovenskim oktetom.
Zore se je med pridigo spomnil na vlogo in pomen pokojnega Janeza Pavla II. pri osamosvajanju Slovenije: "Pomembno je, da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami."
Navzoči so bili tudi slovenski zunanji minister Anže Logar pa aktualna veleposlanika v Vatikanu in pri italijanski republiki ter bivši slovenski diplomati.
Borut Pahor bo dan v Rimu in Vatikanu zaključil na večerji s prijateljem, starim in, spričo razpleta volitev, novim predsednikom Italije Mattarello.
