Ne samo, da so koronavirus in ukrepi za njegovo zajezitev, ki so za šest mesecev zaprli vrata gostinstvu in turističnim nastanitvam, malodane na kolena spravili že obstoječe ponudnike, prav malo prihodnosti v teh dveh panogah zaradi tega vidijo tudi mladi. Na dvanajstih srednjih šolah v Sloveniji, ki izobražujejo kader za delo v gostinstvu in turizmu, beležijo hud upad vpisa. Po podatkih Skupnosti srednjih šol za gostinstvo in turizem se je še v tem šolskem letu želelo za te poklice izobraževati 872 učencev, ki so končali devetletko, letos je, vsaj za zdaj, število manjše za 345 učencev ali za kar 30 odstotkov. Upad vpisa se pozna v vseh šolah, čeprav je generacija številnejša kot leto poprej.
- Za okoli 30 odstotkov se je letos zmanjšal vpis v gostinske in turistične šole.
- Številni so v času dolgotrajnega zaprtja gostinsko panogo zapustili.
- Od tri do pet let bo potrebnih, da usposobijo nov kader in nadomestijo tistega, ki je iz panoge odšel.
- Ravnatelji si prizadevajo za ponovno regulacijo poklica.
Profesorjev še ne bodo odpuščali
"Precej manjši vpis je definitivno posledica korone in tega, kar se o turizmu govori. To pomeni, da bomo imeli viške učiteljev. Trenutno nimam v nobenem aktivu dovolj ur, zato kličem po drugih šolah, da bi uredili dopolnjevanje," pojasni ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Dušan Erjavec. Letos odpuščanja še ne predvideva, napoveduje pa večini zaposlenih znižan normativ, še vedno sicer polno zaposlitev, ampak z znižano plačo. "Če bo prihodnje leto enako z vpisom, kar se bojim, da še vedno bo, pa bo potrebno tudi ugotavljanje viškov. To pa pomeni, da bomo izgubili izobražene in kompetentne strokovnjake, v katere je bilo veliko vloženega," napoveduje.
Na ministrstvu za izobraževanje so s situacijo, v kateri so se znašle šole, seznanjeni. Reševali jo bodo v okviru obstoječe mreže šol in izobraževalnih programov, da se zapolnijo mesta, ki ostajajo na teh šolah prazna, in da se ohranijo delovna mesta. "Prav zato smo za naslednje šolsko leto na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica, ki ji je vpis močno upadel, razpisali nov program za kozmetičnega tehnika," so zapisali v odgovoru.
Kaj bo čez tri leta
S takim prerazporejanjem pa ne bodo odpravili nastalih dolgoročnih posledic. Viški profesorjev in učiteljev praktičnega pouka zagotovo niso edina bojazen. Kje bomo dobili usposobljen kader, ko bo turizem spet zacvetel, se še sprašujejo ravnatelji. "Ljudje pač gledajo zelo kratkoročno. Vidijo, da so zdaj zaprti hoteli in restavracije, ne predvidevajo pa, kaj bo čez tri leta," pravi Vida Lončarič s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Prepričana je, da je na potezi gospodarstvo, ki bi moralo v turizmu in gostinstvu videti dolgoročnejši cilj, saj so v tem letu, ko so številni delo izgubili ali so bili dolgo na čakanju, našli službe v drugih panogah. In teh ne bo nazaj. "Do turističnega buma bo prišlo, a takrat kadra ne bom imeli," je opozorila.
Dijaki gostinskih šol brez deficitarnih štipendij
Velik razlog za upad, ki ga beležijo že več let, Lončaričeva pripisuje tudi temu, da ti poklici niso na seznamu deficitarnih, in mladih tako ne prepričajo z dodatnimi 102,4 evra, kolikor na mesec znaša štipendija za izobraževanje za deficitarne poklice. To prejemajo dijaki, ki se šolajo za gozdarje, kovinarje, dimnikarje pa tudi mesarje, peke in slaščičarje. Na seznamu za prihajajoče šolsko leto je 28 poklicev, a med njimi ni kuharja, natakarja in hotelirja.
"Prišel bo turistični bum, a kadra ne bomo imeli"
Kako to, smo skušali izvedeti pri javnem štipendijskem skladu. Pojasnjujejo, da se vsako leto znova preverjajo razmere na trgu dela in podatki o vpisih v posamezne programe, na podlagi tega pa se določi nabor poklicev, ki so sicer zbrani v politiki štipendiranja. Razlog, da teh poklicev, razen pri prvem razpisu leta 2015, ni na seznamu za štipendiranje, je po mnenju Lončaričeve v štetju potreb na zavodu za zaposlovanje: "Preprosto gre za to, da pri razpisih za te štipendije štejejo delavce na zavodu za zaposlovanje. Ker se za delo v gostinstvu ne zahteva ustrezna srednješolska izobrazba, ni takega manka kot za katere druge poklice."
Kaj pa zdravstvo in farmacija
Če sta turizem in gostinstvo za mlade v času koronavirusa postala manj perspektivna, bi lahko sklepali, da bo več zanimanja za zdravstvo in farmacijo. A ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in tudi ravnatelj Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše povezave med vpisom in epidemijo ne potrdita. "Morda je letos malo večji vpis, a je tudi generacija malo večja. Že prej je naša šola beležila dober vpis. Če bi imeli prej slab vpis, letos pa dobrega, bi lahko to povezovali z epidemijo, zdaj pa ne moremo," je dejala ravnateljica Srednje zdravstvene šole Maribor Katja Rek. Tudi v Rušah beležijo dober vpis, a je podoben kot prejšnja leta. "Število razredov bo enako kot lani. Sicer imamo prostora še za nekaj dijakov, a smo zadovoljni," je dejal ravnatelj Samo Robič.
Raje uvozijo nešolan kader iz Srbije ali Romunije
Deregulacija je po mnenju ravnateljev srž problema, saj da je zato delo vse manj profesionalizirano in vse bolj razvrednoteno. "Ker zaposlitev ni vezana na izobrazbo, sedaj v lokalu streže natakar v strganih kavbojkah. Pa saj to ni podobno ničemur! Mladi prihodnosti v turizmu ne vidijo, za kar je krivo gospodarstvo, ker se ne uredijo plače, ne uredi se delovni čas, še vedno smo tam, da se za malo denarja dela ob sobotah, nedeljah, za praznike, podnevi in ponoči, hkrati pa se razmišlja, od kod vse bodo uvažali kader," našteva Erjavec.
A pri gospodarski zbornici so za zdaj zadržani. Stališč do ponovne regulacije gostinskih in turističnih poklicev niso komentirali. "Jasno so že povedali, da gospodarstvo sobaric ne potrebuje, saj raje uvozijo nešolan kader iz Srbije ali Romunije, ker jih stane manj," je kritičen Erjavec. In težava je, da se standardi znižujejo pri vseh gostinskih poklicih, nadaljuje Lončaričeva: "Čisto vseeno je, ali natakar zna prijeti krožnik, ali pozna slovenske jedi, njihove sestavine in zgodbe. Vseeno je, ali zna skuhati in servirati kavo."
Do pet let za novo generacijo mladih
Zaradi koronakrize in dolgotrajnega zaprtja pa je veliko zaposlenih iz panoge odšlo, zato je manjši vpis še toliko bolj skrb zbujajoč. Tudi na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor so po prvem roku zabeležili 30-odstotni upad vpisanih. Direktorico šole Tanjo Angleitner Sagadin skrbi, da bodo mlade vsaj še dve leti težko prepričali za te študijske smeri, čeprav verjame, da se bo turizem kmalu začel prebujati. Spomni, da se Slovenija promovira kot petzvedzdična butična destinacija, in za petzvezdično storitev je nujen kader, ki zna ta nadstandard prodati.
"In če smo izgubili te, ki so znali takšno nadstandardno storitev prodati, bo trajalo še tri do pet let, da zgradimo novo generacijo mladih, ki bodo z diplomo in delovnimi izkušnjami ponovno prišli na ta nivo, in to je največji izziv. Ker ti, ki so sposobni, ki so strokovni, ti bodo znali tudi čez mejo ali se znašli kje drugje in teh ne bomo mogli tako hitro nadomestiti," poudari.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
