"Če pogledate, kako živite, imate v denarnici več ali manj kot pred enim letom," je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin vprašal člane in simpatizerje stranke, ki so se zbrali na strankinem taboru v Gorišnici.
Tonin je velik del svojega govora sicer namenil kritiki aktualne vlade, ki po njegovih besedah dviga davke in povečuje birokratske ovire. "Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji je letos upadel za od 15 do 20 odstotkov. Predsednik vlade pa še vedno trdi, da recesije ni. Lahko bi se dotaknil še inflacije in številnih stavk v javnem sektorju, pa ne vidim smisla, ker je vsakomur jasno, da Golobova vlada po letu dni nima kaj pokazati," pravi Tonin, ki meni, da je vlada sprožila kulturno in ideološko vojno, da bi z njo prikrila slabe rezultate svojega dela.
Tonin: Stranka ima stabilno podporo
"Naša podpora je stabilna. Kljub zloveščim napovedim nekoč levih, danes pa desnih komentatorjev smo tu in rastemo. Prav na vsakih volitvah od leta 2011 dalje povečamo število poslancev. Povečali jih bomo tudi na naslednjih volitvah," pravi Tonin, ki je po lastnih besedah zadovoljen s strankinim rezultatom na zadnjih državnozborskih volitvah. "Nova Slovenija je z osmimi poslanci postala tretja najmočnejša politična sila. V okoliščinah vsesplošne gonje proti vladi, v kateri smo sodelovali, sem z rezultatom Nove Slovenije zadovoljen." Tonin je zadovoljen tudi z uspehom stranke na lokalni ravni: "Še nikoli nismo imeli 291 občinskih svetnic in svetnikov, prav tako še nikoli 17 županj in županov."
Zdravstvo v ospredju strankinih prizadevanj
Tonin se je dotaknil tudi področja zdravstva, ki je ena ključnih tem, na katero stavijo v stranki v času do naslednjih volitev. "Stresni test zdravstvenega sistema je v enem letu prinesel, da se je število bolnikov, ki čakajo nad dopustno dobo, povečalo za 30 odstotkov. Smo na poti v pospešeno razgradnjo javnega zdravstvenega sistema. Po stresnemu testu zdravstvenega sistema letos očitno sledi še stresni test za vse bolnike." Rezultati zdravstvene politike vlade se bo po Toninovem mnenju pokazali v tem, da bodo državljani plačevali več za slabše zdravstvene storitve.
"Aktualna vlada v središče postavlja preživetje zdravstvenih institucij po sistemu centralnega planiranja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bodo ukinili tako, da bomo še naprej, a tokrat obvezno, plačevali 35 evrov na mesec. Dodatnih 700 milijonov na leto pa bomo vplačali v blagajno ZZZS, pri čemer je rezultat znan že vnaprej."
"V ospredju mora biti človek in ne sistem"
Ključni problem zdravstvenega sistema v tem trenutku je dostopnost do zdravnikov, pravi Tonin, ki izpostavlja, da je zato poslanska skupina NSi v parlamentarno proceduro vložila spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "Bistvo našega predloga je, da vsak, ki na zdravljenje čaka nad dopustno dobo, storitev opravi pri katerem koli izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Plačnik pa je zdravstvena blagajna. Naš predlog ne govori o ustanavljanju svetovalnih teles in sestavljanju časovnic. Je preprost in prinaša takojšnje izboljšanje razmer. Ker je v ospredju človek in ne sistem.”
Za uspešno financiranje zdravstvenega in pokojninskega sistema pa je potrebno močno gospodarstvo, ki temelji na energetski samozadostnosti, opozarja Tonin: "Energetske neodvisnosti ni brez gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško. S sončnimi in vetrnimi elektrarnami nikakor ne bomo zmogli zagotoviti stabilne preskrbe električne energije. Slovenija bo še bolj odvisna od uvoza elektrike, kar pomeni višje položnice za ljudi in podjetja." Vlado je zato pozval, da čim prej začne z gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.
Za kmete, geotermijo in višje plače v dolgotrajni oskrbi
Poslanka Vida Čadonič Špelič, sicer doktorica veterinarskih znanosti, je napovedala nasprotovanje stranke vladnemu predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki jo je označila za sračje gnezdo: "Ne bomo dovolili, da bodo ustrahovali kmete. Ne glede na to, kaj bodo izglasovali, se bomo borili naprej z zdravo kmečko pametjo."
Poslanec Jožef Horvat meni, da se vlada ni ustrezno lotila vprašanja izkoriščanja geotermalne energije, za kar si sam prizadeva: "Danes tisti, ki v Pomurju in celotni Sloveniji uporabljajo geotermalni potencial, lahko samo čakajo, da jih obišče okoljski inšpektor in jim zapre podjetje." Janez Cigler Kralj, vodja poslanske skupine NSI ter nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa opozarja na pomen primerne ureditve področja dolgotrajne oskrbe: "Ta vlada se ne zaveda, da je treba zagotoviti tudi dovolj visoke plače in dovolj zaposlenih v domovih za starejše, da ne bodo preobremenjeni in da se bodo mladi odločali za službe v dolgotrajni oskrbi."