Več deset zaposlenih v Pošti Slovenije se je danes zbralo na protestnem shodu Konference sindikatov Sindikata delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije (SDPZ) pred ljubljanskim logističnim centrom in s transparenti z napisi, kot so Pošte ne damo, Delavska direktorica, kje si?, Ne prenesemo več, Zaposleni nismo samo številke, Pazi, da te Cegnar ne zgazi, Vrnite nam socialni dialog ..., jasno sporočali svoje zahteve. In sicer so izražali nasprotovanja odpuščanju in zmanjševanju števila zaposlenih, zapiranju pošt, razprodaji poštnega premoženja in netransparentni komunikaciji vodstva. Poleg tega so zahtevali enakopravno obravnavo vseh zaposlenih in socialnih partnerjev ter pošteno plačilo.
Svoje zahteve bodo predali ministru Hanu
Majda Stubelj, predsednica SDPZ, je med drugim v nagovoru, ki so ga protestniki prekinjali z ragljami in zvokom piščalke, poudarila, da poslovodstvu, posebej delavski direktorici in predstavnikom lastnikov, sporočajo, da so v pošte leta in leta vlagali predvsem zaposleni. Zato jim njihovih poslovalnic ne dajo. "Smo proti razprodaji poštnega premoženja," je bila jasna. Poleg tega je dejala, da zahtevajo zakonsko ureditev financiranja univerzalnih poštnih storitev. "Zahtevamo dodatno uskladitev plač do višine inflacije v letu 2023. Vsi zaposleni si želimo enakopravne obravnave in enake pogoje dela. Brez razlik na naše in vaše. Mi vsi smo pošta." To zadnjo trditev so protestniki tudi večkrat na glas izrekali. Majda Stubelj je še napovedala, da bo, če ne bodo uslišani, njihov naslednji korak še bolj pogumen. So se pa danes pred protestom sestali s predstavniki poslanske skupine SD in se dogovorili, da se v dveh tednih srečajo z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom. Ta se je danes po telefonu pogovarjal s predstavniki sindikata, s katerimi se bo srečal predvidoma že v ponedeljek.
350
evrov bruto božičnice bodo prejeli zaposleni v Pošti Slovenije
Božidar Pograjc, član sveta delavcev Pošte Slovenije in član izvršnega odbora SDPZ, se je v nagovoru navezal na Zakon o poštnih storitvah iz leta 2009 in na splošne akte, ki so po njegovih besedah zastareli in niso več primerni za današnje razmere, ki jih je povsem spremenila digitalizacija v vseh sferah življenja. "Zato je nujna sprememba Zakona o poštnih storitvah, ki bo zagotovil sistemsko financiranje bremena zagotavljanja univerzalne poštne storitev na način, da se nedelujoč kompenzacijski sklad za financiranje univerzalne storitve nadomesti z državno pomočjo iz javnih sredstev – proračuna, kar dopušča tudi EU poštna direktiva. Poleg tega bo med drugim prilagodil kakovost univerzalne storitve na EU primerljivo raven, upoštevajoč zemljepisne okoliščine in gostoto poseljenosti, ter ustrezno uredil status izvajalcev zamenljivih poštnih storitev.
Pograjc se je še dotaknil primerjave, in sicer, da je več kot 15 poštnih izvajalcev EU v zadnjih desetih letih prejelo državno pomoč. Večina je pomoč dobila večkrat. Med njimi so tudi nacionalni poštni operaterji, ki ustvarjajo dobiček (francoska in belgijska pošta).
Nižanje stroškov pri delavcih
Med protestniki je bil tudi Saša Gržinić, pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev. Za Večer je izpostavil, da so do lani sodelovali z upravo in uredili kadrovske načrte in tudi začeli usklajevanje plač. "Konec letošnjega leta pa smo ugotovili, da so začeli varčevati s kadri. Na primer, iz ene poslovalnice je odšlo pet delavcev, na novo so zaposlili enega ali dva delavca. Tako so začeli spet staro zgodbo, kako najlažje priti do denarja, to je, da se znižajo stroški pri delavcih. S tem pa se ustvarja dobiček, ki ga zahteva naš lastnik. Mi pa opozarjamo, da smo na trgu regulirani." Gržinić je še opozoril, da so v slovenskem vrhu z bolniškimi, dnevno jih imajo okoli petsto. Po protestu si obeta, da bodo uspešni pri spremembi zakona o poštnih storitvah in vzpostavitvi socialnega dialoga, v katerem bodo slišani delavci. Tudi pismonoša Matjaž Blažina je izpostavil problematiko kadrovske podhranjenosti. "Ne moremo ustrezno organizirati dela in ne moremo biti ne kvalitetni in ne konkurenčni s trenutnim številom delavcev."
Eden izmed njunih sodelavcev pa je potožil, da so imeli pred dvajsetimi leti za tretjino višje plače od povprečne plače v Sloveniji, a zdaj se borijo za minimalno plačo. Drugi protestnik pa je dejal, da je zanj najbolj pereče to, da v prihodnjem letu napovedujejo odpuščanje večjega števila zaposlenih, a sedaj vsakodnevno v oglasih bere, da pošta išče nove delavce.
Pismo uprave zaposlenim in medijem
Še preden so predstavniki sindikata SDPZ in SPD danes za eno uro protestirali pred ljubljanskim poštnim logističnim centrom, se je poslovodstvo Pošte Slovenije, ki ga vodi Marko Cegnar, najprej dopoldne s pismom zaposlenim, ki ga je podpisal sam, obregnilo ob različne medijske zapise, ki naj bi bili plod nekaterih drugih interesov, katerih cilj naj bi bila destabilizacija poslovanja družbe in medsebojnih odnosov: "Zavedam se, da smo pravkar sredi volitev za novi svet delavcev in da v takšnih obdobjih prihajajo v javnost različne informacije o socialnem dialogu in sodelovanju s sindikati," je zaposlenim še sporočil generalni direktor. Ob čemer Pošta Slovenije nedavno Večeru ni neposredno odgovorila na vprašanje, ali finančno-poslovni načrt predvideva od 150 do 200 manj zaposlenih v prihodnje, prav tako zapisanega ni demantirala.
Ob 13.53, tik pred začetkom protestnega shoda, pa smo mediji že prejeli odziv, v katerem so zapisali, da je poslovodstvo Pošte Slovenije presenečeno nad trditvami o netransparentni komunikaciji, saj da vseskozi vodijo konstruktivni socialni dialog. Da se udeležujejo večine sindikalnih sestankov, sej sveta delavcev ter se odzivajo na pobude socialnih partnerjev. Pojasnjujejo še, da poslovodstvo Pošte Slovenije ni seznanjeno s konkretnimi primeri kakršnihkoli kršitev s področja zagotavljanja počitkov in odmorov, rednega opravljanja zdravniških pregledov ter zaviranja sindikalnega dela. Zato pozivajo predstavnike sindikata, da predstavijo konkretne primere morebitnih kršitev.
Prihodnje leto dve uskladitvi osnovnih plač
Na očitke o plačah odgovarjajo, da je povišanje plač in njihovo usklajevanje z inflacijo določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, ki da jo poslovodstvo v celoti spoštuje in je v veljavi do konca leta 2025. "Uskladitev osnovnih plač za leto 2024 bo v začetku prihodnjega leta, in sicer izplačilo v mesecu februarju pri plači za mesec januar 2024. Uskladitve osnovnih plač z letno inflacijo bodo izvajali v mesecu marcu 2024." Navajajo še, da je povprečna bruto plača leta 2021 znašala 1690,64 evra, septembra 2023 pa je bila 1980,15 evra, kar pomeni, da so se plače v tem obdobju zvišale za 17,1 odstotka, medtem ko je inflacija v tem obdobju znašala 16,7 odstotka. Povprečne plače so tudi za 5,5-odstotka višje kot povprečne plače v poštni kurirski dejavnosti, še pojasnjujejo v Pošti Slovenije. Dodatno bo konec leta 562 zaposlenih prejelo za pet odstotkov višjo osnovno plačo na podlagi pravilnika o delovni uspešnosti. Zaposlenim pa bodo izplačali še za 30 odstotkov višjo božičnico. Izplačana bo 15. decembra v višini 350 evrov bruto za sodelavce, ki so bili zaposleni v celotnem obdobju leta, za druge pa v sorazmernem deležu.
