(FOTO) Rekordne donacije za rekordno škodo po poplavah

Pred dobrim mesecem so Slovenijo zajele najobilnejše padavine v zgodovini, ki so povzročile katastrofalne posledice. Da Slovenci znamo stopiti skupaj in pomagati pomoči potrebnim, smo že večkrat pokazali in tudi tokrat ni nič drugače. Humanitarne organizacije v en glas pohvalijo izjemen odziv ljudi. Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, pravi, da se je solidarnost Slovencev pokazala v polni luči. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, doda: "Če imamo na eni strani rekorden obseg pomoči, po drugi strani, na žalost, gre za rekorden obseg števila prizadetih gospodinjstev." Organizacije ne pomagajo samo finančno, temveč tudi materialno in zagotavljajo psihosocialno pomoč žrtvam poplav.

Radodarni posamezniki in podjetja

Koliko smo do zdaj bili finančno solidarni, zgovorno pričajo številke. Pri Rdečem križu Slovenije so do vključno začetka tega tedna zbrali 2,8 milijona evrov od posameznikov in pravnih oseb. Med prebivalstvo so razdelili tudi za več sto tisoč evrov materialne pomoči, nadaljujejo še razdeljevanje vrednostnih kartic v vrednosti 900 tisoč evrov. Pri tem pozivajo vse, ki so jih prizadela nedavna neurja, da se obrnejo na najbližje območno združenje Rdečega križa in zaprosijo za to obliko pomoči. Slovenska karitas je zbrala rekordnih 5,3 milijona evrov in od tega razdelila 1,2 milijona evrov 3100 gospodinjstvom. Župnijske karitas so na prizadeta območja razdelile tudi 115 ton hrane in še velike količine najrazličnejših pripomočkov.

Prav tako sta Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas prejela po 5,5 milijona evrov od vlade. Kot razloži Tomažič, je po neuradnih delnih podatkih komisija do četrtka obravnavala nekaj več kot 9300 vlog za odpravo posledic poplave in neurja. Številka skupaj dodeljenih finančnih sredstev je presegla deset milijonov evrov. Denar bo upravičencem nakazan predvidoma v začetku prihodnjega tedna.

Pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje so zbrali več kot milijon evrov in med drugim zagotovili šolske potrebščine za več kot 200 otrok. Poleg tega so razdelili več kot 100 bonov za prehrano. Malo manjši znesek so zbrali pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, in sicer do konca avgusta dobrih 650 tisoč evrov, od tega so porabili 84.800 evrov za pomoč 114 družinam.

Ponovno v ustaljene tirnice

Predsednica Humanitarnega društva Adra Slovenija Katja Kotnik je pojasnila, da bodo natančen znesek donacij izvedeli v drugi polovici meseca, ko bodo znani zneski donacij preko SMS-sporočil. Okviren znesek trenutno je 300 tisoč evrov. Po besedah predsednika Humanitarnega društva Enostavno pomagam Milana Ninića so zbrali 17.500 evrov, pričakujejo pa še donacijo podjetij in nogometnega kluba.

Delo organizacij ni končano, saj žrtve poplav še vedno potrebujejo, kot že rečeno, različne vrste pomoči. Pri tem je predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje Anita Ogulin je poudarila, da bodo znatni prispevki pomembno prispevali na njihovi poti okrevanja in ponovne vzpostavitve življenja.

Ostal brez 800 knjig in sostanovalk

In kako se na noge postavljajo po dobrem mesecu dni v manj opaženih sredinah, denimo v naselju Sneberje ob robu Ljubljane, kjer je voda zalila pritličja 80 montažnih hiš? Ponekod so na pločnikih še vedno kupi odvrženega gradbenega materiala, ki že od daleč zgovorno pričajo o razsežnosti škode. Prebivalci so namreč izpraznili pritličje do "golega," pri čemer so morali tudi odstraniti del sten, ki jih je voda namočila. "Sem rahlo nervozen, ker je hiša odprta, in se bojim vsakega dežja in nevihte, a ne samo jaz, to velja tudi za sosede. Upam, da bomo hiše zaprli še pred jesenskim dežjem," nam je povedal upokojeni profesor geografije Borut Drobnjak. Nadeja se, da prihodnji teden pridejo mojstri in pričnejo postavljati manjkajoči del sten in estriha. Do takrat s tremi razvlažilci suši izpraznjen prostor. "Počutim se, kot da prebivam v kampu. V zgornjem prostoru imam hladilnik in prenosno indukcijsko ploščo, kjer si skuham kavo, enkrat na dan pa pripeljejo topli obrok."

Ob poplavi se je Drobnjak zatekel v zgornje prostore, hiše namreč ni želel zapustiti. V tej naravni katastrofi je zanj velika tragedija uničenih okoli 800 strokovnih in poljudnih knjig, ki jih je kupoval vse od študentskih let. Ostal je tudi brez sostanovalk, kot je povedal z žalostjo, sta se zaradi poplave morali odseliti ukrajinski begunki - mati z enajstletno hčerjo. Ko se je v Ukrajini začela vojna, je Drobnjak sporočil Slovenski filantropiji, da je pripravljen pod svojo streho vzeti mater z otrokom. Na srečo sta bili v času poplave na obisku pri sorodnikih. Zdaj bivata v najemniškem stanovanju blizu Sneberij.

Najlepše naselje brez krame

S sanacijo pa je pohitela Branka Gombač z možem. Tlake in stene imata že postavljene, mojster jima napeljuje električno napeljavo. "Ko se je začela poplava, sem stopila na stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje, in snemala z mobilnim telefonom. Voda je neverjetno hitro drla v hišo. Sedežna garnitura je kar plavala po prostoru. Skoraj vse, kar je bilo v pritličju, sem morala zavreči." je dejala Gombačeva, za katero je gorje prišlo osmi dan po ujmi. "Takrat sem se zjokala. Zdaj sem v redu. Menim, da bo to najlepše naselje v Sloveniji, očiščeno krame in lepo obnovljeno."

"Bilo je grozno," je hitela pripovedovati Mici Vitoševič. "Soseda me kliče in reče, naj zaprem garažo, ker bo poplava. Nisem ji verjela. A voda je kmalu zatem pritekla v hišo. Spet me kliče soseda in svetuje, naj zapustim hišo. Ven so mi pomagali gasilci kar skozi okno in me odpeljali v gasilski dom." Da lopovi ne poznajo meja, pa je izkusila njena soseda Jožefa Stergar, ukradli so ji namreč razvlažilec. "Komaj čakam, da se hiša zapre," je dejala in dodala, da ji je Zveza prijateljev mladine Moste-Polje ponudila stanovanje, dokler pritličje ne bo sanirano.