(FOTO) Smetana Evropske unije v Sloveniji: Iskanje avtonomije in hkratnega sodelovanja

Na Brdu pri Kranju, v paradnem objektu slovenskega protokola, so se nocoj zbrali najvišji predstavniki Evropske unije in držav, ki kandidirajo za članstvo v njej. Voditelji dosedanjih članic na neformalni večerji, posvečeni položaju in vlogi EU v spreminjajočem se svetu, premierji in predsedniki Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije pa imajo danes na sporedu vrh EU - Zahodni Balkan. Preboja glede približevanja balkanskih držav ni pričakovati, verjetno pa bo v skupni izjavi dosti besed o zavezanosti EU širitvenemu procesu in konkretne obljube finančne pomoči. V naslednjih sedmih letih naj bi EU preko gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v vrednosti okoli 30 milijard evrov. EU bo poleg tega v okviru desetih vodilnih pobud za naložbe zagotovila devet milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.

Na strogo varovano Brdo je sicer prišlo 44 delegacij s skupno 352 udeleženci. Med njimi so bili voditelji vseh 27 članic EU pa voditelji šestih zahodnobalkanskih držav, pretendentk za članstvo, in najvišji voditelji unije: predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki predstavnik za varnostno in zunanjo politiko Josep Borrell. Zato ni čudno, da uradna Ljubljana dogodek označuje za vrhunec polletnega predsedovanja Svetu EU.

Nova strategija za indopacifiško regijo

Evropski voditelji so imeli ob večerji tudi resno razpravo o vlogi unije na mednarodnem odru v luči minulih dogodkov v Afganistanu, varnostnega partnerstva Aukus in odnosov s Kitajsko. "Prizadevati si moramo za strateško ukrepanje, krepitev zmožnosti avtonomnega delovanja za zaščito naših interesov, vrednot in načina življenja ter pomagati oblikovati globalno prihodnost," je pred srečanjem poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ob prihodu pa: "Treba se je pogovoriti, kako lahko tudi EU deluje na bolj avtonomen način, hkrati pa v sodelovanju s partnerji." Napovedal je tudi pogovore glede deklaracije o sodelovanju z zvezo Nato, ki je, kot je dejal, temelj evropske varnosti. Ostali voditelji izjav niso dajali.

Evropsko unijo je minuli mesec močno udarila novica o novem varnostnem partnerstvu Avstralije, Združenega kraljestva in ZDA, imenovanem Aukus, za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, naznanjena tik pred načrtovano razgrnitvijo nove evropske strategije za indijsko-pacifiško regijo. Nova evropska strategija za regijo, kjer se zaostruje geopolitična tekma ZDA in Kitajske, naj bi okrepila položaj unije v odnosu do Kitajske in njeno vlogo ob geopolitičnih premikih po umiku zahodnih sil iz Afganistana, po katerem so oblast v državi prevzeli talibani. V kontekstu Aukusa najbolj odmeva francosko-avstralski spor zaradi propadlega posla s podmornicami, vendar gre za veliko več kot to. Omenjena trojica se o svojem novem zavezništvu ni posvetovala z EU niti je ni o njem predhodno seznanila.

Nemčija se zapira, Francija odpira

"Evropska unija je še vedno zazrta navznoter, sama vase, in ne dohaja dogodkov okoli sebe. Medtem ko je bivši ameriški predsednik Donald Trump zagovarjal nacionalizem v odnosih z vse agresivnejšo Rusijo in vse močnejšo Kitajsko, je EU iskala pravi izraz za lastno pozicioniranje - to je postala 'strateška avtonomija' oziroma sposobnost samostojnega odločanja," o tem pravi dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Zaradi razvpitosti suverenistov (in ker je mednarodna organizacija težko suverena hkrati z državami) s(m)o želeli povedati isto stvar na politično korekten način. Besedne igre so slabo zakrile sprenevedanje v zvezi z globalno soodvisnostjo in potrebo po aktivnem (so)upravljanju ter lastno pomanjkanje politične volje in zmogljivosti (to je nacionalnih virov, ki jih države dajo na razpolago za skupno uporabo). Omenjeno je vidno na primeru nemških volitev, kjer se je volilno telo zavzelo za odločnejše ukrepanje v zvezi s številnimi temami, ki so po naravi globalne, vendar bo zaradi večjih nasprotij na ravni EU posledica tega verjetno večja obrnjenost nemške politike navznoter. Francija na drugi strani zagovarja ideje, kot je skupna vojska, vendar je po sprejemljivosti kot voditelj na ravni EU francoski predsednik Emmanuel Macron v anketah bistveno zaostal za nemško kanclerko Angelo Merkel."

Krepitev nacionalizma in evroskepticizma

Toda EU je vidno razdeljena v času po nemških volitvah in pred francoskimi. "Francija je prva žrtev neodločnosti EU, kot je bilo vidno ob ustanovitvi Aukusa in odpovedi pogodbe o dobavi podmornic Avstraliji. Na občutljivost položaja proevropskega Macrona pred volitvami naslednje leto kaže dejstvo, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem nagovoru sredi slovenskega predsedovanja več govorila o Franciji na čelu Sveta EU, ki bo v prvem polletju 2022 nasledila Slovenijo," pojasnjuje Lovec.

Ob umiku zveze Nato iz Afganistana, ki je bila bolj kot organizirani napovedani umik videti kot kaotičen beg, so se spet pojavile ideje o skupni evropski vojski. "Evropejci so v eni izmed anket izrazili potrebo, da EU bolj aktivno poseže v odnose z ZDA, Rusijo in Kitajsko, hkrati pa želijo, da njihove lastne države, po večini srednje velike ali majhne, nimajo kaj dosti s tem. To kliče po krepitvi skupnih pristojnosti na področju zunanje in varnostne politike ali celo federalizaciji, česar se evropski politiki zadnja leta otepajo, čeprav nato vedno znova plačajo ceno za neambicioznost, kar je razvidno iz krepitve nacionalizma in evroskepticizma. Krepitev zunanjega akterstva pa ne pomeni nujno zgolj ali predvsem skupne vojske. Problem Afganistana ni bila vojaška sila, temveč slaba ocena, kaj in kako je mogoče narediti po 'vojaški zmagi'," meni Lovec.