Gregor Grosman
Župani občin, ki se nahajajo v okolici ljubljanskega letališča, gre za občine, nad katerimi vzletajo in pristajajo letala (Kranj, Šenčur, Škofja Loka, Vodice, Cerklje in Mengeš), so na Agencijo za civilno letalstvo (CAA) naslovili poziv za zmanjšanje hrupa zaradi preletov letal.
"Hrup moti sposobnost koncentracije pri opravljanju nalog, razmišljanju in delu, počitku in spanju, povzroča nemir in nerazpoloženje ter ogroža zdravje. Po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije redno izpostavljanje predvsem nočnemu hrupu lahko resno ogrozi zdravje ljudi, povzroči visok krvni pritisk, srčni infarkt in celo prezgodnjo smrt," sporočajo v pismu župani zainteresiranih občin. Ker letalski hrup pomeni tveganje za javno zdravje, bi morala letališča in pristojne institucije sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo omejevanje, so prepričani. Med predlogi, kako to doseči, navajajo primerno smer letenja nad manj poseljenimi območji, določeno proceduro vzletanja in pristajanja letal, nočne restrikcije letenja, opremljanje letal s tehnologijo za zmanjševanje hrupa in druge primerne ukrepe.
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, osrednje slovensko mednarodno letališče, je bilo odprto 24. decembra 1963, redni promet pa je na njem stekel 9. januarja 1964.
Krajše procedure privabljajo prevoznike
Župani omenjenih občin pišejo še, da se s povečanim hrupom srečujejo v vedno večjem obsegu in od občanov prejemajo številne pritožbe. "Ugotavljamo, da se bistveno povečuje obremenjevanje okolja s hrupom, zaradi uvedene nove odletne procedure v letu 2013. Menimo, da dotične občine nismo bile niti vključene v postopek odločanja niti obveščene o sprejetju nove odlotne procedure," sporočajo.
"Treba je začeti konstruktivno razpravo z vsemi deležniki."
"Čeprav to ni naša dolžnost, se že več kot desetletje intenzivno ukvarjamo s problematiko letalskega hrupa in njegovega vpliva na okoliške prebivalce," so pojasnili pri družbi Fraport Slovenija. Od leta 2008 do marca 2019 so hrup na lastne stroške merili kontinuirano, gre za strošek v višini okoli 80 tisoč evrov letno, navajajo, odslej ga bodo le v najbolj obremenjenih delih leta. "Rezultati kažejo na zmerno obremenitev lokalnega okolja s hrupom," odgovarja upravnik letališča, kjer so za zaščito prebivalstva pred hrupom pred dvema letoma zasadili vegetacijsko protihrupno bariero. Ljubljansko letališče na podlagi uredbe, ki ureja ocenjevanje hrupa v okolju, sicer spada med manjša letališča, za katera so zahteve za obremenitve okolja s hrupom strožje kot na večjih letališčih s prometom nad 50.000 operacij letno, so še pojasnili.
"Vsako leto izdelamo karte hrupa za območje okoli letališča, ki nam nam prikazujejo obremenitve v pasovih po 5 dB ali s posameznimi izofonami, ki prikazujemo potek mejnih ravni hrupa glede na kazalnike, ki jih predpisuje zakonodaja. Osnova za izdelavo modela širjenja hrupa v okolje so podatki o letnem številu operacij na letališču in podatki o razporeditvi posameznih operacij glede na smer in tip operacije (vzlet/pristanek)." Fraport dodaja, da se na njihovo pobudo ustanavlja Letališka partnerska skupina, katere naloga bo tudi iskanje rešitev za ublažitev vplivov letalskega hrupa in s tem zagotavljanje kakovostnejšega življenja za okoliške prebivalce. V skupino so povabili Kontrolo zračnega prometa Slovenije (KZPS), domačega letalskega prevoznika, ministrstvo za infrastrukturo, Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije (JACL) in strokovnjaka s področja merjenja hrupa in modelnih izračunov hrupa.
Da so postopki sprememb in potrditev priletno-odletnih procedur so izključno v domeni letalskih prevoznikov, KZPS, JACL in pristojnega ministrstva, in da upravljavec letališča nanje nima vpliva, so še zapisali pri Fraportu.
Kaj zahtevajo?
Podpisani župani so prepričani, da so državne inštitucije pred šestimi leti popolnoma ignorirale vpliv hrupa in posledično javni interes. "S strani strokovnjakov smo bili opozorjeni, da letala ne letajo na ustrezni višini in zaradi varčevanja z gorivom za vzlet ne uporabljajo zadostne dolžine vzletne steze. Poleg izvajanja stalnega monitoringa hrupa na najbolj hrupu izpostavljenih območjih, ki ga zagotavlja Fraport Slovenija d.o.o., smo v nekaterih občinah naročili meritve hrupa, ki so pokazale, da je dopustna raven hrupa presežena. Ugotavljamo tudi, da ni predpisanih kazni in odškodnin za presežen hrup in nepravilno letenje (letenje na nizki višini)."
Zahtevajo torej ukinitev zračnih poti, vzpostavljenih v letu 2013, razbremenitev okolja s hrupom s striktno uporabo procedur pristajanja in vzletanja letal za vse letalske prevoznike, letenje na ustrezni višini in spremembo zakonodaje, ki bo omogočala izplačilo odškodnin za občine, ki so najbolj obremenjene s hrupom.
Poleg Agencije za civilno letalstvo so pismo naslovili še na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za notranje zadeve, na družbo Fraport Slovenija, ter poslance Gorenjske revije in Kontrolo zračnega prometa Slovenije.
Z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana upravlja Aerodrom Ljubljana, ki je od leta 2014 naprej v lasti nemške družbe Fraport AG, marca 2017 pa se je podjetje preimenovalo v Fraport Slovenija.
