Gantar: Poslanci bi vselej morali vedeti, da poleg poslovnika v političnih telesih veljajo nenapisana pravila fair playa in politične kulture

Novonastali spor med poslanci koalicije in opozicije do nadaljnjega ostaja nerešen. "Točko glede razdelitve članstva in funkcij v delovnih telesih bom uvrstil na prvi kolegij po prvomajskih praznikih," pravi predsednik državnega zbora (DZ) Igor Zorčič, eden izmed poslancev NeP, ki po odločitvi kolegija predsednika DZ ne morejo biti člani delovnih teles. Poslanske skupine LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP namreč ta teden zopet niso bile uspešne s predlogom za prerazporeditev mest v delovnih telesih DZ in vključitvijo NeP. Napovedali so nov poskus, prepričani, da koalicija skuša delo opozicije onemogočati. Nasprotno dogajanje vidijo v koaliciji. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat komentira: "Za nastalo situacijo, ki korenini v nastanku poslanske skupine NeP, koalicija ne nosi odgovornosti. To je bila svobodna odločitev poslancev, ki jo spoštujemo, enostavno pa ne razumemo, zakaj takšna ihta."

Prej kot Borut Pahor poslanci

Po prepričanju enega izkušenejših parlamentarcev Horvata je iz dosedanje prakse razvidno, da se najboljše rešitve dosegajo za zaprtimi vrati: "Mi pa smo bili na odprti sceni na kolegiju obtoženi, da smo agresivni in izvajamo napad na demokracijo. Ne, mi smo jim ponudili roko, ko smo rekli, povsem konkretno, naj se SMC, ki ima ta hip preveč mest, usede skupaj z NeP in se dogovorijo, kaj jim bodo odstopili." Na vprašanje, ali gre za kaos, ki ga na slovenskih parlamentarnih tleh še ni bilo, pa je Horvat odvrnil, da gre pri tem zapletu za eminentno politično vprašanje. Se je pa ustvaril vtis, tako Horvat, da gre za najpomembnejši problem države, medtem ko mora koalicija po njegovem skrbeti, da mandat odgovorno pripelje do konca.

"Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za suhoparno poslovniško zadevo, vem, da gre za zelo občutljivo politično vprašanje, ki lahko za nekaj časa določa politično razpoloženje in hromi učinkovitost delovanja parlamentarne demokracije. Zato mu je treba dati prednostno pozornost," meni predsednik države Borut Pahor, ki je na predlog iz opozicije z organizacijo sestanka vodij strank in poslancev pripravljen posredovati v sporu. Po naših informacijah je v teh dneh že opravil nekaj neformalnih pogovorov, vendar, kot je razvidno iz nekaterih izjav, prevelike naklonjenosti ne uživa. Že predhodno je zapisal, da je sestanek pripravljen sklicati le, če bi to z razumevanjem sprejeli predsednik DZ in vse vodje poslancev. Na naše vprašanje, ali lahko zaplet razreši tovrsten sestanek, je prvi med poslanci Zorčič odvrnil: "Članstvo v delovnih telesih morajo v skladu s poslovnikom dogovoriti poslanci oziroma vodje poslanskih skupin. To je njihova odgovornost."

Močnejši mora iskati kompromis

Ni pa dogajanje v zvezi z mesti v delovnih telesih edini pokazatelj razgretega ozračja v parlamentu. Koalicijski poslanci so se denimo v četrtek odločili za obstrukcijo seje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer je bila napovedana razprava o vlogi in aktivnostih Sove, povezanih z non-paperjem. V opoziciji so prepričani, da je šlo za način izogibanja pomembnemu vprašanju. Da so odnosi zaostreni kot nikoli prej, meni nekdanji politik in predsednik DZ Pavel Gantar: "Pod to vlado se je polarizacija izjemno zaostrila in največjo odgovornost nosijo tisti, ki imajo vzvode politične moči v svojih rokah, to je vladajoča večina. Močnejši mora vedno iskati kompromis v odnosu do šibkejšega in razumeti idejo samoomejevanja oblasti."

Poslanci bi po Gantarju vselej tudi morali vedeti, da poleg poslovnika v političnih telesih veljajo nenapisana pravila fair playa in politične kulture. Dodaja, da bi se kdo morda vprašal, čemu ostaja na mestu predsednika DZ Zorčič kot nečlan vladajoče koalicije, vendar: "Njegovo ravnanje je, vse dokler ne bo prepričljivega dokaza, da je koalicija sposobna izvoliti novega predsednika, odgovorno." Zorčič je na zadnjem kolegiju možnost odstopa komentiral in dejal, da je pripravljen odstopiti, če je temu pripravljena slediti koalicija in odstopiti celotna vlada. Spomnimo, koalicija ga je skušala razrešiti že marca, pa ji to ni uspelo. Zdaj naj bi to vprašanje, kot tudi možnost vrnitve SMC-jevega prvaka Zdravka Počivalška v poslanske klopi, začasno zastalo.

Koalicijsko-opozicijske meje zamegljene

Ne koalicija ne opozicija ta hip ne uživata večine, čeprav prva zagotavlja, da jo s partnerjema Desusom in SNS, tudi s poslancema narodnih manjšin, ob svojih 38 poslanskih glasovih ima. Do nejasnih statusov zunanjih partnerjev koalicije je kritičen nekdanji predsednik DZ in poslanec SD Dejan Židan: "Pri 13. vladi sta pogodbena opozicija, torej stranka Levica, in celotna vlada razumeli, da stranka, ki ima poseben odnos z vlado, ne more sodelovati v dveh nadzornih komisijah, ker mora opozicija, tudi po ustavi, vladajoče nadzirati. Če je bila koalicija 13. vlade zmožna ohranjati duh demokracije, vidimo, da 14. demokratične vrednote pomenijo zelo malo." Židan meni, da bi bilo treba jasno in glasno povedati, da imamo manjšinsko vlado, ki ima pogodbeno podporo dveh opozicijskih poslanskih skupin: "Z eno podpisano pogodbo, z drugo pa je očitno dosežen ustni dogovor, kar se vidi tudi iz glasovanj. In če je to tako, je treba meglo odstraniti in prilagoditi delovanje DZ."

Židan je prepričan, da so vladajoči z zadnjim zapletom DZ pripeljali na rob ustavnega stanja, morda čez. "Če v relativno kratkem času tega ne bomo rešili, bomo morali verjetno zaprositi ustavno sodišče, da poseže v verjetno neustavno delo parlamenta," napoveduje poslanec, ki presoja, da sta s tem, ko so poslancem odvzete možnosti sodelovanja v delovnih telesih, kršeni načeli sorazmernosti in enakopravnosti.