Golob: Ta vlada ne vodi desne politike po zahodnoevropskem vzoru. "Na Primorskem, od koder prihajam, temu pravijo fašizem"

Gre za društvo v ustanavljanju, ki ga vodi Luka Jazbec, sicer zaposlen v podjetju Gen-I. To je do nedavnega vodil Robert Golob, eden od sodelujočih na okrogli mizi, ki je pred kratkim tudi napovedal svoj novi politični angažma pred državnozborskimi volitvami. Slovenija je bila do nedavnega še za zgled številnim državam, ki še niso postale članice Evropske unije, a smo uspeli po njegovem mnenju ta ugled v kratkem času zapraviti. Za to je po njegovem mnenju kriva aktualna desnosredinska vlada Janeza Janše.

"Korupcija se je zažrla v vse podsisteme"

Ta vlada, kot pravi Golob, ne vodi desne politike po zahodnoevropskem vzoru: "Na Primorskem, od koder prihajam, temu pravijo fašizem. Dovolj je tega. Izženimo strah in povrnimo ljudem upanje." Politika, ki dela na kulturi strahu, ne more narodu, ki ga vodi, zagotoviti nobene dodane vrednosti, meni Golob, ki je napovedal spremembo oblasti po 24. aprilu prihodnje leto, ko bodo predvidoma državnozborske volitve. Po besedah odgovornega urednika portala necenzurirano.si Primoža Cirmana, ki je moderiral pogovor, strahu ni pokazal Ivan Gale, ki je to plačal tudi z izgubo službe. "Korupcija se je zažrla v vse podsisteme v Sloveniji … Vladajoči mislijo, da je ustava neki priročnik in ne zavezujoč akt. Moti me tudi brezsramno napadanje vseh, ki se ne strinjajo z aktualno oblastjo," je med drugim povedal Gale, sicer ustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev. Kot dodaja, bi danes storil enako kot aprila lansko leto, ko je še kot uslužbenec zavoda za blagovne rezerve javnosti razkril nepravilnosti pri nabavi medicinske opreme, med drugim lobiranje ministra Zdravka Počivalška za točno določenega dobavitelja ventilatorjev.

Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani meni, da je epidemija razkrila, da je bogatenje eden od osnovnih namenov te vlade. Če to ne bi bilo res, pravi Petrovec, vlada ne bi preprečila akademikom, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da bi pomagali na Kitajskem pridobiti potrebno medicinsko opremo, so pa to nato raje storili preko posrednikov.

Kako se soočiti z energetsko krizo

Sodelujoči so se dotaknili tudi pereče problematike podražitve energentov. Golob je glede tega povedal, da je ves svet v inflacijski spirali, ta pa je posledica epidemije, ki je prekinila oskrbne poti, pa tudi posledica povečanega povpraševanja. A dejstvo, da gre za globalni problem, držav ne odvezuje od ukrepanja, pravi Golob, ki je kritičen do napovedanih vladnih načrtov, da bi konec januarja uvedla energetske vavčerje, s katerimi bi pomagali socialno šibkejšim družinam. "Najprej te osiromašijo, nato pa ti dajo miloščino, da boš še bolj poslušen," izpostavlja Golob, ki meni, da gre pri tem za načrtno politiko vlade. "Pred 30 leti smo imeli bolj malo, ampak smo bili pripravljeni jesti travo, ker smo verjeli v prihodnost. Danes imamo obraten fenomen, ljudje kopičimo prihranke in si zaradi strahu pred prihodnostjo ne upamo zapraviti denarja. To je spirala strahu, ki se prenaša v vse pore življenja. Zato moramo to odrezati pri koreninah, pri generatorju strahu."

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel opozarja, da je Slovenija v reševanje krize, povezane z epidemijo, vložila dodatnih 4,6 milijarde evrov za različne dodatke, pri tem je po njegovi osebni oceni smiselnost nekaterih vprašljiva, denar pa je bil po njegovih besedah selektivno dan določenim skupinam prebivalstva. "Dolg Slovenije je problematičen, saj ko bomo rabili denar za drugo krizo, bodo stroški izposoje visoki." Vesela sicer nekateri povezujejo tudi z nastajajočo politično stranko predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.