Golob zaradi Pivčeve bojkotira RTVS, Janša se že dolgo izogiba Pop TV. Se strankam v tekmi za vsak glas to lahko maščuje?

Po kontroverzni odločitvi vodstva RTV Slovenija (RTVS), da stranki Naša dežela pod vodstvom Aleksandre Pivec prizna status parlamentarne stranke in jo tako uvrsti v bolj gledana soočenja parlamentarnih strank, je prvak Gibanja Svoboda in najverjetnejši izzivalec prvaka SDS Janeza Janše na volitvah 24. aprila Robert Golob napovedal bojkot vseh predvolilnih soočenj na javnem servisu. Zaradi domnevne neenakopravne obravnave strank med volilno kampanjo, na RTVS so namreč Naši deželi priznali kar nasledstvo dela stranke Desus, so pri Golobu že vložili tožbo proti RTVS. Kljub napovedi bojkota se je sredinega soočenja na Radiu Slovenija udeležila podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Ob tem velja omeniti, da se v Gibanju Svoboda, LMŠ in Levici ne udeležujejo televizijskih soočenj, ki jih skupaj pripravljata Planet TV in Nova24TV, ki so jo leta 2016 ustanovili člani in simpatizerji SDS. Obe televiziji sta danes v lasti madžarskega kapitala blizu madžarskega premierja Viktorja Orbana, v preteklosti pa sta bila v oddajah Nove24TV gosta tako Golob kot tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec. Premier Janša se na drugi strani zaradi obiska v Zagrebu v začetku tedna ni udeležil prvega televizijskega predvolilnega soočenja na Pop TV, kjer bi se lahko soočil z Golobom. Nekateri ugibajo, da Janše na Pop TV, ki je v češki lasti, sploh ne bo, drugi spekulirajo, da se bo vendarle udeležil zadnjih soočenj. Gledanost prvega soočenja na Pop TV je bila sicer skoraj štirikrat večja od soočenja na javni televiziji v istem terminu, so pa stranke svoje glavne adute v ponedeljek poslale na Kranjčevo in ne na Kolodvorsko.

Prvak SDS želi sam postavljati agendo

Janša se sicer že od nastopa svojega mandata izogiba gostovanjem na Pop TV, prav tako se ni nikoli pojavil v oddaji Tarča na RTVS. "Predsednik vlade ne prihaja na noben nastop na mediju, na katerem nima popolnega nadzora nad tem, kaj bo vprašan in kaj mu lahko odgovorijo," poudarja Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Da bi lahko Janša spet kopiral pristop madžarskega premierja Orbana, ki je pred leti povsem ignoriral predvolilna soočenja v medijih, pa ocenjuje Jernej Amon Prodnik s katedre za novinarstvo na FDV. "Očitno hoče točno vedeti, kaj lahko pričakuje, poleg tega si je s stranko izgradil množico kanalov, ki so mu podrejeni in prek katerih lahko povsem samostojno določa, kaj bodo tematike, o katerih razpravlja v javnosti. Sodelovanje v soočenju mu jemlje možnost, da bi te tematike določil sam, saj v tem primeru javni dnevni red postavljajo novinarji," razlaga Amon Prodnik in dodaja, da bojkoti soočenj tudi v drugih primerih niso dobri, razumljivi pa da so le v primeru povsem strankarskih medijev, torej Nove24TV.

Na vprašanje, ali se strankam takšne poteze lahko vrnejo kot bumerang, pa Amon Prodnik odgovarja, da je skeptičen do tega, da imajo lahko soočenja zelo velik vpliv na odločitve volivcev: "Pride lahko do sprememb pri opredelitvah za stranke, ki so si idejno zelo blizu, ne bo pa prihajalo do večjih prelivov med ideološko konfliktnimi tabori. Temeljna stališča so pri veliki večini volivcev za tokratne volitve določena že nekaj časa, mogoče pa jih je spreminjati na daljši rok in tega se na primer vsaj SDS dobro zaveda. Prav zato sistematično vzpostavljajo paralelni družbenostrankarski sistem na vseh področjih življenja." Ob tem sicer dodaja, da ima lahko prelivanje glasov med sorodnimi strankami na tokratnih volitvah precejšen vpliv na sestavo prihodnje koalicije, saj se kar nekaj strank giblje na robu parlamentarnega praga.

Noben medij ne more odločati o političnih vprašanjih

Bašić Hrvatinova pa poudarja, da bi morali biti mediji po naravi svojega delovanja glas javnosti oziroma tisti, ki v imenu svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev sprašujejo politike, kaj so oziroma bodo naredili in zakaj so nekaj obljubili, pa tega niso storili: "Ampak očitno si politika ne predstavlja takšnega načina odgovornega javnega delovanja." Po njeni oceni je problematično tudi splošno nezaupanje do medijev oziroma ocene, da so mediji krivi, ker politiki ne prihajajo na soočenja. "Ne, za to je odgovorna politika. To je zelo neprijetna situacija, ampak v njej vidim tudi možnost, da tisti mediji, ki dejansko želijo opraviti to svojo vlogo, premislijo tudi svojo pozicijo ter volivkam in volivcem razložijo, za kaj gre," pojasnjuje Bašić Hrvatinova in dodaja, da to, da si politika jemlje pravico, da definira pogoje, pod katerimi bo sodelovala z mediji, kaže, kako nizko smo padli kot družba. "Najbolj boleče zame osebno pa je, da si je javna radiotelevizija, ki je radiotelevizija vseh ljudi, dovolila, da bo arbiter glede tega, katere stranke naj bi bile parlamentarne in neparlamentarne. To je tako nesprejemljivo, da ne vidim drugega, kot da se to ostro obsodi in da se ljudem, ki so pripeljali do tega, ne omogoči opravljanja tega poklica," meni Bašić Hrvatinova. Pri tem doda, da noben medij, kaj šele javni medij, ne more biti odločevalec o političnih vprašanjih.

Ločevanje parlamentarnih in neparlamentarnih strank na predvolilnih soočenjih na RTV Slovenija je po njenih besedah že dolgo problematično, zadnje dogajanje pa je po njeni oceni samo še en dokaz za to, da je treba to področje "neprebojno" pravno urediti. "Izkazalo se je, da je vse te luknje, ki so obstajale v zakonih, možno zlorabiti do te mere, da je ogrožena demokratičnost procesa, za to pa ne moremo obtožiti samo trenutne vlade, ampak tudi stranke, ki so vodile prejšnje vlade, pa tega niso uredile," poudarja Bašić Hrvatinova. Da gre pri odločitvi RTVS, da uvrsti Našo deželo med parlamentarne stranke, za izrazito politično odločitev, ki jo je nemogoče kredibilno utemeljevati, opozarja tudi Amon Prodnik: "Glede na vodstvo javne RTV, ki je doživela popolno strankarsko podreditev, je bilo podobne poteze pričakovati. Najbrž nas do volitev čaka še kakšna podobna. Ostala razmerja na soočenjih pa določa zakon, ki je, kar se tega tiče, kot vidimo, precej neživljenjski." Spomnimo, da je Andrej Prebil, ki velja za tesnega zaveznika Pivčeve, konec februarja prevzel položaj namestnika programskega sveta RTVS.