Koalicija ustavnega loka (KUL) je s kandidatom za mandatarja Karlom Erjavcem vložila konstruktivno nezaupnico. Vse od začetka oktobra, odkar so pobudo prvič predstavili, so napovedi, s koliko podpisi bodo sprožili poskus zamenjave aktualne vlade, spreminjali. Včeraj nezaupnice niso vložili s 46 poslanskimi podpisi, niti 43, pač pa naposled z 42. V enajststranskem dokumentu vladi Janeza Janše očitajo več stvari in navajajo razloge, zakaj si želijo "zaustaviti rušenje države". "Glavni problem je, da je vlada izjemno neuspešna v boju proti epidemiji covida-19. Ljudje ne zaupajo ukrepom, kar pomeni, da tudi vladi ne," je poudaril Erjavec, ki vladi očita tudi okrnitev mednarodnega ugleda Slovenije. Partnerji SD, LMŠ, SAB in Levica ter podpisani poslanci Desusa opozarjajo tudi, da je treba preprečiti kršenje temeljnih pravnih načel, posege v pravosodje, svobodo medijev, policijo in tožilstvo.
Očitki predsedniku vlade Janezu Janši:
- sistematično kršenje temeljnih načel ustavne ureditve
- ogrožanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti
- neučinkovit spopad z epidemijo covida-19
Simonovič odtegnil podpis, bo še glas?
Tajno glasovanje, ki bo predvidoma v sredo, bo po besedah koordinatorja Luke Mesca test, pri katerem se bo moral vsak poslanec vprašati, "ali v prsih sliši svojo vest ali politično kariero". Predstavniki KUL sicer pod črto ugotavljajo, da neuspeha zanje v nobenem primeru ne bo. "Mi smo opozicija, delo opozicije je, da opozarja na napake, ko gre zadeva predaleč, pa ukrepa," je povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Prav ugodna popotnica za tajno glasovanje pa ni, da je Erjavcu tik pred zdajci glas podpore odrekel njegov poslanec Branko Simonovič. Vodja upokojenskih poslancev Franc Jurša, ki - zanimivo - ni prvopodpisani pod dokument, ampak je to vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, je po sestanku s predsednikom stranke sporočil, da iz stranke Desus dodajajo tri podpise. Ob tem pa pomenljivo navrgel, da jih dajejo kot "kot samostojna poslanska skupina, ne pa kot del KUL". V ločeni izjavi je Simonovič sporočil, da se z besedilom nezaupnice ne strinja, saj bi s tem podprl tudi nezaupnico lastni stranki in neustavnost delovanja strankinih ministrov. "Razpravljanje o njem (nekdanjem zdravstvenem ministru Tomažu Gantarju, op. p.) pomeni razpravljanje o Desusu, to razumem, da ni nezaupnica sami vladi, temveč tudi stranki Desus. Spričo tega se nikakor ne morem podpisati pod konstruktivno nezaupnico," je zapisal. Je pa dopustil dvom o tem, kako bo glasoval, in sicer "v dobrobit državljank in državljanov". Erjavec medtem obžaluje, da podpisa ni dal, tudi ker je bil pripravljen sprejeti konstruktivne pripombe, če bi jih poslanec imel. V uspeh nezaupnice kljub temu verjame, še več, meni, da ima 42 glasov in še "kakšnega več".
Znak razkroja politike
"Simonovičev nepodpis konstruktivne nezaupnice pomembno zmanjšuje možnosti za njen uspeh. Ne le zaradi seštevanja glasov, temveč tudi zato, ker razpad Erjavčeve poslanske skupine odvrača poslance SMC. Nekateri bi prestopili, če bi se lahko poleg dokončanja mandata nadejali tudi kandidiranja s katero od strank, ki bodo preživele naslednje volitve. Prevlada osebnih interesov nad vsebino je znak razkroja politike. Erjavčeva kandidatura in neuspeh sta del tega. A lahko se odpre tudi priložnost za nekega tretjega kandidata za mandatarja, če bi ta hkrati skušal združiti razdrobljene sredinske strančice," komentira politični analitik in sociolog dr. Gorazd Kovačič.
Janša o "nekonstruktivni nezaupnici"
Pod pogojem, da jih zagotovijo podpisniki, v KUL štejejo 41 poslanskih glasov, ne 42, saj se že dalj časa bolniško odsoten poslanec SAB Franc Kramar glasovanja ne bo udeležil. Podporo nameravajo zato še naprej iskati pri poslancih SMC, ki sicer v Erjavca ne zaupajo, sploh glede na to, da mu na svojo stran ni uspelo pridobiti niti vseh svojih. "Več mesecev se pritiska na SMC, češ samo 'od vas je odvisno'. Ampak današnja tiskovka zgovorno priča, kje je problem," je tvitnil predsednik državnega zbora in podpredsednik SMC Igor Zorčič. Kaj vložitev nezaupnice pomeni zanje, poslanec SMC Branislav Rajić odgovarja: "Pomeni, da se bodo pritiski stopnjevali do srede. In še bolj pomeni, da kakršnikoli bi že bili, ne bodo vplivali na mojo odločitev." Vodja poslancev SMC Janja Sluga je sicer pred časom opozorila, da so zavezani k spoštovanju sklepov organov stranke, ki jim narekujejo, da Erjavca na glasovanju ne podprejo.
Uspeh že 42 glasov
"Konstruktivna nezaupnica se praviloma vlaga s podporo večine vseh poslancev, zato je presenetljivo opazovati težave KUL z izbrancem za mandatarja, ki kljub zagotavljanju ni dobil podpore vseh poslancev lastne stranke. To pomeni, da bodo predlagatelji morali pridobiti še vsaj štiri poslance koalicije, kar pa je polovica vseh poslancev SMC, saj na glasove iz SDS, NSi, manjšin in SNS pač ne gre računati. Tako bo mogoče že dobljenih 42 glasov z vidika Karla Erjavca in KUL oceniti kot relativen uspeh, saj bo to pomenilo vsaj konsolidacijo javno napovedane podpore. Vse, kar bo manj kot 42, bo mogoče označiti kot precejšen neuspeh in blamažo," komentira politični analitik in politolog dr. Miro Haček.
Medtem pa aktualni predsednik vlade, ki dopušča možnost, da projekt KUL uspe, s SDS, SMC in NSi formalno vodi manjšinsko vlado in operira z 41 glasovi, čeprav vladni akterji zagotavljajo, da imajo ob manjšincih in SNS še tihe podpornike. Je pa o obtožbah "nekonstruktivne nezaupnice z 42 KUL podpisi" Janša včeraj tvitnil, da gre za "patetični izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih", in dodal, da bi bilo komično, če ne bi bili sredi hudega vala epidemije. "Tako pa je to pobalinsko nagajanje po načelu: kolikor več virusa, toliko bolje za KUL," je dodal.
