Gospodarstvo zahteva pomoč države: "Dvigi so takšni, da moramo preračunati, ali se še sploh izplača delati"

Slovensko gospodarstvo opozarja na težave, s katerimi se soočajo podjetja zaradi dviga cen energentov. V energetsko intenzivnih podjetijh se s tem spopadajo že nekaj mesecev, v zadnjih tednih pa težava postaja pereča tudi v ostalih delih gospodarstva.

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti opozarja, da pri tem ne gre za začasni pojav, temveč trendi predstavljajo veliko tveganje za slovensko industrijo in jo postavljajo v negotov položaj. Težave, povezane z rastjo cen energentov in surovin, bodo po njegovih besedah prizadele hrbtenico slovenskega gospodarstva-podjetja v predelovalni industriji, ki zaposlujejo 200 tisoč ljudi. Zato so že oktobra na obstoječe stanje opozorili vlado in predlagali nabor ukrepov, ki so ga zdaj nadgradili s predlogom sheme pomoči. "Našli smo tudi pravno podlago, ki omogoča, da gre Slovenija po tej poti in pomaga najbolj prizadetim subjektom. Pričakujemo odziv vlade na te predloge v najkrajšem možnem času," pravi Cantarutti, ki dodaja, da so pričakovali več aktivnosti od slovenske vlade v času, ko Slovenija predseduje Svetu EU, da bi v sklopu Evropske unije doseglji bolj odločen odziv glede pomoči. Zato Cantarutti še pričakuje, da bo vlada v času do konca predsedovanja jasno izpostavila to težavo. Podjetja največji šok pričakujejo v začetku prihodnjega leta, ko se bodo iztekle pogodbe z dobavitelji in bodo začele veljati nove cene energije.

Razmere niso posledice normalnega delovanja trga

V GZS zato predlagajo nepovratno pomoč države podjetjem. Pomoči bi bila lahko deležna vsa podjetja, ne glede na njihovo pravno obliko, pri katerih so v zadnjem zaključenem poslovnem letu stroški energije presegli en odstotek prodaje. Delež stroškov energije v prodaji pa bi moral biti v posameznih mesecih v obdobju od letošnjega oktobra do konca junija naslednje leto večji glede na isti mesec v predhodnem letu. Pri tem bi država podjetju povrnila polovico nastale razlike zaradi povečanja stroškov.

Do takšnega dviga cen energentov še ni prišlo in ta ni posledica normalnega delovanja notranjega trga EU, pravi glavni ekonomist analitike pri GZS Bojan Ivanc, ki meni, da bi zato lahko sprejeli razlago, da v primeru pomoči iz predlagane sheme ne gre za nedovoljeno državno pomoč. Pri tem izpostavlja, da se je za različne ukrepe odločilo že več evropskih držav. V GZS ocenjujejo, da bi bilo do tovrstne pomoči upravičenih okoli 22 tisoč gospodarskih družb, pretežno gre za mikro in majhna podjetja, pri čemer bi bil maksimalen znesek povračila 2,9 milijona evrov, v povprečju pa bi ta pomoč znašla 410 evrov.

Če bi bil dvig stroškov 30-odstoten, bi bili tiho …

"Tega, kar se je letos zgodilo živilski industriji, ne pomnim v svoji 25-letni karieri," pravi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki dodaja, da je drastičen dvig cen energentov, do katerega bo prišlo z novim letom, samo en vidik, saj se je zanje podražil tudi repromaterial. Višji stroški za energijo lahko po mnenju Krivca pojedo ves investicijski in razvojni potencial podjetij v panogi, prav tako bi se znižala njihova konkurenčnost na tujih trgih. Nekatera podjetja pa bi lahko zaradi tega celo propadla, pravi. Zaradi dviga cen energentov bi lahko dvignili ceno izdelkov za največ 15 odstotkov, ravno toliko zaradi dvig cen repromateriala. Ob 20- ali 30-odstotnih dvigih cen energentov bi bili tiho, še pove Krivec, ob 400- ali 600-odstotnih dvigih pa tega več ne morejo preliti v cene.

Kaj bo s povpraševanjem prihodnje leto?

"Dvigi so takšni, da moramo preračunati, ali se še sploh izplača delati," pove Slavko Kanalec, izvršni direktor v Skupini SIJ. Slovenska jeklarska industrija je v velikem delu izvozno usmerjena, a trenutno na evropskih trgih ni v enakem položaju kot konkurenca. Vrsta evropskih držav je namreč že jeseni sprejela več ukrepov za zaščito svoje industrije, pravi Kanalec, ki tudi sam poudarja, da je dodatne stroške težko v celoti preliti v cene. "Poleg tega, ne vemo, kaj bo s povpraševanjem v naslednjem letu. Če bi se pojavil še ta element, da bi na tem pregretem trgu padlo povpraševanje, bo zadeva še toliko hujša, saj se bo v tem primeru začel boj z nižanjem cen, tega scenarija nas je najbolj strah. Rabimo državo, da nam prisluhne in pokaže, da to industrijo tudi potrebuje."

Tehnični direktor podjetja Goričane Janez Gale izpostavlja, da je v Sloveniji trenutno pet papirnic, od katerih ima vsaka svoje nišne izdelke in ena drugi ne konkurirajo. A če bodo obstoječe energetske razmere trajale dlje časa, je vprašanje, ali bodo vse preživele. Tudi slovenska papirna industrija izvozi več kot 90 odsotkov izdelkov, pri čemer se njihova konkurenca v glavnem nahaja v radiju 800 kilometrov. Narasla je cena surovine-celuloze, podaljšujejo pa se tudi roki za dobavo rezervnih delov. Pri tem Gale še poudarja, da vsako zaprtje proizvodnje prizadene veliko več ljudi kot jih je tam zaposlenih, saj gre tudi za njihove družine.