Gregor Pečan: "Očitno je slogan 'Za otroke gre' zgolj floskula, ki se je poslužuje desna politična opcija"

Vzgojo in izobraževanje po celotni vertikali je nujno postaviti na prioritetno listo politične agende prihodnje vlade ter spisati novo družbeno pogodbo na področju izobraževanja za prihodnjih 30 let, če želimo, da se bomo kot družba sposobni spopasti z izzivi, ki jih pred nas postavlja sodobni svet. Da bi to lahko uresničili, je poleg posluha vlade za vlaganja v kakovostno izobraževanje, od katerega je odvisna prihodnost naše družbe in posledično kvalitete življenja ljudi, nujno zagotoviti, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vodila oseba z ustreznimi kompetencami. In tudi s takšno ekipo. To je le nekaj poudarkov, ki jih naši sogovorniki s področja izobraževanja od osnovne do univerzitetne ravni izpostavljajo kot nujo, ki bi se je morala prihodnja vlada zavedati in uresničevati.

Smernice in več denarja

Dogovoriti strateške smernice v izobraževanju, ki bi jih potem upoštevale in izvajale vse vlade - ne glede na politično opredelitev, je kot eno temeljnih izpostavil predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol Slovenije Gregor Pečan. V preteklosti se je pogosto dogajalo, da so se smernice spreminjale z vsakim novim ministrom, včasih tudi "zaradi golega nasprotovanja predhodniku". Tudi več denarja za vzgojo in izobraževanje je treba nameniti. Če zdaj vlagamo 5,6 odstotka bruto družbenega proizvoda na letni ravni, je ta delež nujno dvigniti na 6,3 do 6,5 odstotka BDP, saj je dokazano, da zgolj 6 odstotkov omogoča le vzdrževanje obstoječega stanja, opozarja Pečan. In dodaja, da se mora nehati mačehovski odnos oblasti do šolstva. Pri tem izpostavi, da jim ne resorno ministrstvo ne vlada nista odgovorila na številne pozive o nujnosti ureditve izpada prihodkov šolskih kuhinj, ki so nastali med zaprtjem šol, zaradi česar so se te znašle v težavah. "Očitno je slogan 'Za otroke gre' zgolj floskula, ki se je poslužuje desna politična opcija, medtem ko moramo v šolah poskrbeti za zdravo šolsko prehrano ne glede na finančno stanje."

Podobno si tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center, eden od soavtorjev osnutka nove družbene pogodbe na področju izobraževanja, pri kateri sodelujeta tako stroka kot civilna družba, za katero pričakuje, da jo bo nova oblast vsaj preučila, želi poleg boljše povezanosti po celotni vertikali tudi, da bi vodstvo ministrstva znalo stopiti na teren. "Nujno je, da prisluhnejo tako stroki kot civilni družbi, predvsem pa mladim pri oblikovanju nove strategije, ki bo odgovarjala na sodobne izzive, s katerimi se sooča ves svet, ne le mi." Oba tudi pričakujeta, da bo v prihodnje ministrstvo za izobraževanje vodila oseba z ustreznimi kompetencami: "Taka, ki ima konkretne izkušnje v šolstvu, ne le s predavanji na fakulteti. Pri tem pa naj se obda z ekipo kompetentnih sodelavcev, da ne bomo, kot je bilo pogosto pri zadnjih resornih ministrih, po nepotrebnem izgubljali časa in energije, saj so se ti sodelavci šele učili materije, ki bi jo morali obvladati," poudari Pečan.

Strankarsko šibko obdelano področje

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj od novega ministra ali ministrice za izobraževanje pričakuje še, da bo "jasen zagovornik vzgoje in izobraževanja in ne le dopolnjevalec števila glasov pri sprejemanju določene rešitve". Mora pa tudi priznati, da razvrednotenje dela na tem področju ne more prispevati k večji kakovosti. "Zaradi tega bomo v prihodnjih letih, ko se bo veliko učiteljic in učiteljev upokojilo, lahko priča slabšemu kadru. Odličen učitelj pa je predpogoj za kakovostno izobraževanje," poudarja Štrukelj, ki ga po pregledu predvolilnih programov skrbi tudi, da je pri tako rekoč vseh strankah zaznati, da je to področje zelo šibko obdelano.

Jasna so tudi pričakovanja v visokem šolstvu in znanosti. Gregor Majdič, rektor naše največje javne univerze, Univerze v Ljubljani, je prepričan, da bi nova vlada pokazala, kako pomembno je področje visokega šolstva, znanosti in tehnološkega razvoja za napredek družbe, če bi uredila plačni sistem, poskrbela za dodatne bivalne namestitve za študente, poenostavila postopke za vključevanje mednarodnih študentk in študentov ter gostujočih učiteljev. Pričakuje tudi, da bodo realizirane obljubljene investicije v izgradnjo novih akademij in fakultet ter da bo oblikovana strategija visokega šolstva na področju ustanavljanja novih institucij. Ne nazadnje pa bi bila pomembna tudi ponovna vzpostavitev samostojnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se zdaj "zgubljajo v prevelikem šolskem resorju". Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pa ob že naštetem dodaja stabilno dolgoročno financiranje ter nujno razumevanje, da je slovensko visoko šolstvo lahko uspešno le, če je konkurenčno v mednarodnem prostoru, s čimer se bo preprečil tudi beg možganov.