Za vse tri referendumske zahteve so v SDS skupaj zbrali več kot 157 tisoč podpisov. Po besedah njihovega poslanca Zvonka Černača zbrani podpisi volivcem omogočajo, da bodo lahko na referendumu odločali o zavrnitvi škodljivih zakonov, ki jih je sprejela koalicija. Kot je pojasnil, jih je treba na referendumu zavrniti in "dati jasen signal vladi, da vodi napačno politiko, za katero ni dobila mandata na aprilskih volitvah". Vlada pod vodstvom Roberta Goloba po njegovih besedah vodi napačno politiko, ki odpravlja dobre rešitve prejšnje vlade Janeza Janše, dviguje davke, zaradi napačnih ukrepov vlade pa Slovenija beleži rekordno inflacijo.
Grims: Gre za politiko uničevanja blaginje in varnosti
Poslanec SDS Branko Grims je dejal, da želi vlada postaviti rekordno število ministrstev, čemur nasprotujejo: "Potrebno je reči odločen ne tej politiki, ki je dejansko politika uničevanja blaginje in varnosti Slovenije ter uničevanja slovenskega gospodarstva," je poudaril Grims. S spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi vlada po Černačevih besedah zamika uveljavitev dobrih rešitev, ki jih je sprejela prejšnja vlada, v SDS pa nasprotujejo tudi noveli zakona o RTV Slovenija. "Pelje nas v neke stare čase, ki smo jih poznali pred modernim zakonom," je glede omenjenega zakona dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.
Če bodo zahteve za referendum, ki so jih danes vložili v SDS, popolne, mora državni zbor v sedmih dneh referendume razpisati z odlokom. Kdaj bodo ti izpeljani, še ni znano. V SDS se zavzemajo za to, da bi referendume izpeljali hkrati s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami. Čeprav so najprej napovedovali, da bodo referendumske zahteve vložili v najkrajšem možnem času, so nato s tem počakali do zadnjega dne. Ker od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni, je že jasno, da referendumov ne bo možno razpisati hkrati z morebitnim drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra. Za to možnost naj bi se ogrevali tudi v koaliciji, saj naj bi računali na to, da bodo volivci, ki bodo v drugem krogu predsedniških volitev podprli levosredinskega kandidata, na referendumu glasovali tudi za sprejem vladnih zakonov.
Na vprašanje, zakaj niso pohiteli z vložitvijo zahtev, da bi referendume lahko izvedli 13. novembra, je Grims odgovoril: "Poglejte, kakšna količina je to. Preštejte 157.437 podpisov, poglejte vsakega, preverite, če je ustrezen, jih ustrezno sortirajte in spakirajte, pa boste videli, koliko dela je to." V SDS naj bi bili sicer bolj zainteresirani za izvedbo referenduma hkrati z lokalnimi volitvami, saj pričakujejo, da bodo njihovi volivci prišli na volišča v zadostni meri, da bo na referendumu dosežen zavrnitveni kvorum. Da je zakon na referendumu zavrnjen, mora proti glasovati večina volivcev ob pogoju, da proti glasuje vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340 tisoč volivcev.
Golob: To bo referendum o vladi
Vložitev zahteve za razpis treh zakonodajnih referendumov je komentiral tudi predsednik vlade Robert Golob: "To bo referendum o vladi, če hočete, verjamem, da bo zadnji." Meni, da bo potem tudi opoziciji jasno, da so ljudje siti blokad in parlamentarnega nagajanja, "da hočemo začeti delati in se ukvarjati s prihodnostjo, ne pa z iskanjem razlik".
Golob pa je pojasnil, da so, kot je sam napovedal, podpisi vloženi tako pozno, da ne bo mogoče ujeti drugega kroga predsedniških volitev in "bomo imeli referendumski dan". Ta bo po njegovih besedah najverjetneje med obema krogoma lokalnih volitev, saj "ne moreš mešati teh dveh stvari", drugi razlog pa je, da si želijo, da ljudje pridejo na referendum in jasno povedo, kakšno prihodnost si želijo in to je po njegovem tista, ki jo vodi ta vlada.
Sajovic: Gre za nespoštovanje rezultata aprilskih volitev
V koaliciji so dogajanje komentirali z besedami, da SDS z referendumskimi zahtevami deluje proti sedanji vladi, njena dejanja gredo v škodo državljanom. "Za napad na vlado gre, za nerazumevanje in za nespoštovanje rezultata državnozborskih volitev 24. aprila," je poudaril vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Po njegovih besedah so volivci na aprilskih volitvah podelili koalicijskim strankam mandat za spopad z inflacijo, draginjo in energetsko krizo, ne pa za "stalne prepire, ovire, nagajanja in politizacijo". Po navedbah poslanca SD Soniboja Knežaka opozicija že od začetka sestave nove vlade blokira njeno delo, za kar vidi vzrok predvsem v veliki bolečini opozicije zaradi poraza na aprilskih državnozborskih volitvah.
Po Knežakovem mnenju je povsem jasno, da želi SDS na javnem zavodu RTVS narediti izpostavo Nove24TV, glede sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pa je spomnil, da je bil ta zakon v mandatu prejšnje vlade sprejet brez zagotovljenega financiranja, v čemer vidi zavajanje državljanov. V poslanski skupini Levica prav tako menijo, da v SDS zlorabljajo referendumske pobude v škodo državljanov. "Javni zavod RTV Slovenija je trenutno zlorabljen zgolj za posebne interese in politično propagando ene stranke v tej državi. To gre na škodo ljudi, na škodo javnega zavoda RTV in vseh zaposlenih," je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Trojnega referenduma očitno ne bo hkrati z volitvami
Datuma za izvedbo referendumov v koaliciji še niso napovedali, je pa jasno, da niso naklonjeni temu, da bi referendume izvedli hkrati z lokalnimi volitvami. Sajovic je poudaril, da referendumi nimajo veliko skupnega z volitvami, je pa po njegovih besedah v igri več datumov za izvedbo referendumov. Poleg 27. novembra se kot drugi mogoči datum za izvedbo trojnega referenduma omenja tudi 11. december. Državni zbor lahko sicer z dvotretjinsko večino navzočih poslancev dan glasovanja določi tudi po 45 dneh od dneva razpisa referenduma. Na vprašanje, ali bi se v koaliciji odločili za takšno potezo, je Sajovic odgovoril, da je treba zadevo "prespati in se odločiti".
