Grozil zdravnici, nato porezal sebe

Minuli ponedeljek so na oddelku psihiatrije v mariborski bolnišnici znova morali klicati na pomoč policijo. Kot smo izvedeli, naj bi bil okoli 10. ure pacient, nezadovoljen z obravnavno, pričel razgrajati po oddelku, nato pa naj bi bil tudi potegnil orožje - bil je predmet, ki je na eni strani nož, na drugi strani pa bokser. Moški - šlo naj bi za kar precej korpulentega pacienta, ki ima več kot sto kilogramov - naj bi bil s tem predmetom grozil, obenem pa se tudi samopoškodoval.
Policisti so, kot so nam pojasnili na mariborski policijski upravi, zadevo obravnavali kot kršitev javnega reda in miru. Kot so povedali, bodo zoper kršitelja izvedli hitri postopek o prekršku. Psihiater Miran Pustoslemšek, sicer vodja enote za forenzično psihiatrijo mariborske bolnišnice, ki je bil priča dogodku, pravi, da se k sreči ni končalo bolj tragično, četudi je bilo ravnanje moškega sila nepredvidljivo. "Da je takšno ravnanje obravnavano zgolj kot prekršek s področja kršitve javnega reda in miru, se mi zdi nesorazmerno s tem, kaj bi se lahko zgodilo," pravi. Po njegovem mnenju bi morali vsi pristojni narediti nekaj za to, da se zdravstveno osebje zaščiti pred tovrstnimi incidenti.

Več verbalnega kot fizičnega nasilja

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so kratki. Incident potrjujejo in dodajajo: "Dežurna zdravnica je med potekom dogodka ravnala v skladu z varnostnimi navodili in sprožila alarm ter poklicala policijo. Pacient je sam odložil nož ter v spremstvu varnostnikov počakal na policijo, ki je opravila ustrezen postopek in pacienta odvedla z oddelka. Ker je postopek v teku, več informacij v tem trenutku ne moremo podati." Tako nismo izvedeli, ali držijo naši podatki, da so o tem, kako zagotoviti varnost osebju vsaj na tem oddelku - pa tudi širše v bolnišnici - že razpravljali in tako govorili tudi o tem, da bi namestili detektorje za odkrivanje kovin.
Zdravniki in drugo zdravstveno osebje je pogosto soočeno z nasiljem, ki je povezano zgolj z njihovim delovnim mestom. Maja letos je zdravniška zbornica predstavila rezultate ankete, opravljene med zdravniki in zobozdravniki. Predsednica zbornice Zdenka Čebašek Travnik je pojasnila, da nasilja v zdravstvenem sistemu niso deležni samo zdravniki, ampak tudi drugi zdravstveni delavci. In največ prav pri bolnikih. Najpogostejši povod za izbruh nasilja bolnikov in svojcev nad zdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki povzročitelja in neupravičena zahteva po napotitvi. Verbalnega nasilja je sicer veliko več kot fizičnega, najpogostejše so grožnje, poniževanje, pa tudi znašanje nad predmeti, na primer loputanje z vrati in tolčenje s pestjo po mizi.

Usmeritve so, a vsak zavod je specifičen

Nasilju so sicer najbolj izpostavljeni zaposleni na urgenci in psihiatriji ter zdravniki pri samostojnem delu na terenu, je izpostavila vodja delovne skupine Nena Kopčavar Guček. Največkrat so tarče mlajši zdravniki, ki še nimajo izkušenj z različnimi situacijami. "Samo zdravnik, ki se počuti varnega, lahko svoje delo opravi kakovostno, varno in strokovno," je poudarila Kopčavar Gučkova. Zdravstveni delavci se po njenih besedah zavedajo, da so ljudje, ki vstopajo v zdravstveni sistem, bolni, prestrašeni in v stresni situaciji, a to ne opravičuje nasilja v njihovem delovnem okolju.
Zbornica je glede na rezultate ankete zato izdelala priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov in okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu. Med drugim svetujejo, da je organizacijske ukrepe za oblikovanje varnega delovnega okolja treba uvesti že v svojem zdravstvenem timu z dogovorjenimi znamenji za priklic pomoči in postavitvijo ambulante, ki omogoča umik.
Po ponedeljkovem incidentu v Mariboru pravijo na ministrstvu za zdravje, da razumejo izpostavljenost zaposlenih v bolnišnicah in prav zato spodbujajo vodstva javnih zavodov, da sprejmejo vse varnostne ukrepe za varnost zaposlenih in pacientov.