Foto: Matej GRAH/DZ
Vodje poslanskih skupin so na včerajšnjem neformalnem posvetu pri predsedniku državnega zbora (DZ) Igorju Zorčiču iskali rešitve za nadaljnje delovanje DZ. Potem ko so redno majsko sejo zaradi nepotrditve dnevnega reda zaključili, še preden bi jo sploh lahko zares začeli, so se na posvet odpravili vsak s svojo zahtevo: opozicija za sklic izredne seje s točko predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, koalicija pa za sklic izredne seje za obravnavo večine točk, ki so bile predvidene za redno. Dogovorili so se, da bosta naslednji teden na sporedu obe izredni seji: po pričakovanjih v torek za ustavno obtožbo, v nadaljevanju tedna pa še za koalicijske zakonske predloge.
Kdo bo končal obstreljevanje na twitterju
"Če želijo biti v opoziciji konstruktivni in izvoljivi, morajo spremeniti način komuniciranja. Če nameravajo na ta način proslavljati tovrstne zmage v bitkah, ki še nikakor niso zmage v vojni, zelo težko verjamem, da bodo na volitvah izvoljeni. Ta hip ni več trend biti izstopajoč z zmerljivkami, psovkami, zaničevanjem nasprotnika, ampak se trend obrača v drugo stran, in sicer v to, da smo konstruktivni, združevalni, in te bodo volivci tudi izvolili. Na twitterju imamo ta hip državljansko vojno in ne bo je konec, če kdo tega nenehnega obstreljevanja ne bo končal," pa je dogajanje na twitter sferi po ponedeljkovem glasovalnem manevru opozicije pospremil antropolog dr. Dan Podjed.
Koalicijskih glasov je "več kot dovolj"
Na sporedu še ne bo predloga o razrešitvi predsednika DZ Zorčiča, kar je vodja SMC Gregor Perič pojasnil tako: "Najbrž ni skrivnost, da se je ta časovnica zavlekla, ker so nekateri naši poslanci tako ali drugače objektivno zadržani, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Ko bo ta ovira odpravljena, bo tudi seja sklicana." Navedbe iz opozicije, da koalicija očitno ne zmore več zagotavljati operativnosti DZ, vladajoči sicer zavračajo. Še več, Perič meni, da imajo glasov, da lahko delujejo in sprejemajo zakone, "več kot dovolj". Ali: "Numerično je to 47 glasov. To je večina, s katero se zakoni oziroma vse stvari, ki jih imamo v proceduri, brez težav sprejmejo." Je pa po njegovih navedbah naloga partnerjev, da presojajo, kaj podprejo in česa ne. Vodja NSi Jožef Horvat ugotavlja, da "ta sestava parlamenta narekuje najbolj demokratičen proces, kar pomeni, da se mora vlada veliko pogovarjati z vsemi, ki želijo poslušati, da pridemo do večine". Opozicijo je Horvat izzval: "Če mi nimamo večine, potem jo torej imajo oni. Ampak ne vem, kje je novi kandidat za predsednika vlade."
Točke o razrešitvi Zorčiča za zdaj ni na sporedu
Na dveh bregovih pa koalicija in opozicija še naprej ostajata glede vprašanja razdelitve mest v delovnih telesih. Čeprav sta SMC in Desus NeP že odstopili dvanajst mest v delovnih telesih, v opoziciji presojajo, da razmerja ostajajo porušena. Kot problematično vidijo zlasti razdelitev v nadzornih komisijah. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je vzporednice potegnil s primerom zunajkoalicijske partnerice Levice v vladi Marjana Šarca, ki se je takrat mestu v Knovsu odpovedala, vladna podpornica SNS pa se danes ne.
Foto: Robert BALEN
Blokada parlamenta, blokada zakonodaje
"Enostavno ne pridemo skupaj, vsak svoje zagovarja, in mislim, da je to eden glavnih motivov, zakaj je situacija v DZ takšna, kot je," ugotavlja vodja poslancev SD Matjaž Han, ki poziva, naj se celotna politika dogovori, katere zakonske predloge bo med predsedovanjem Svetu EU sprejemala in katerih ne, potem pa se odpravi na predčasne volitve. Blokada parlamentarnega dela, ki jo je opozicija dosegla s ponedeljkovim glasovalnim manevrom, pa sicer ni zgolj poglobila propada med koalicijo in opozicijo, pač pa je začasno ustavila tudi plejado pomembnih zakonskih predlogov, ki so bili na sporedu te seje. Med pomembnejšimi točkami je bil predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremembe opredelitve spolnih kaznivih dejanj po načelu "samo ja pomeni ja", sprejemali naj bi tudi ustavni zakon za vpis znakovnega jezika v ustavo.
Opozicija bi morala biti previdnejša
"Ko pride do politične polarizacije, v državah, kjer imajo manj varovalk, kot sta Poljska in Madžarska, to privede do neke vrste diktature večine; v državah, kjer je takih varovalk več, denimo v ZDA, pa pripelje v blokado. In tu smo zdaj mi. Mislim, da je to namen SDS, ki se je odločil, da bo do volitev vladal s 'trolanjem': od twitterja, izraelskih zastav, manšet s karantanskim panterjem do nastopov v Evropskem parlamentu. S tem spodbuja polarizacijo, kar je strategija, namenjena v prvi vrsti konsolidaciji desnice okoli Janeza Janše. Stranska posledica je blokada parlamentarnega dela, ki ga koalicija skuša zvaliti na opozicijo. Mislim, da bi moralo biti vsem jasno, da je nesprejetje dnevnega reda zelo diverzantska parlamentarna operacija, ki je lahko sicer legitimna, a se zna v javnem mnenju zelo hitro obrniti proti tistemu, ki jo izvaja. Zato bi opozicija morala biti previdnejša; sam bi odsvetoval 'hvalisanje' na twitterju, ki se lahko hitro obrne v piarovski poraz, češ vsi so isti," komentira politični analitik dr. Luka Lisjak Gabrijelčič.
V NSi so opozorili, da so prejeli pismo zaskrbljenih staršev iz Društva Viljem Julijan, saj je bila predvidena tudi novela zakona, ki staršem otrok s posebnimi potrebami prinaša višja nadomestila za izgubljeni dohodek. Horvat je bil oster: "V KUL so skupaj z NeP in predsednikom DZ to zadevo zrušili. Njim se gladko fučka za starše, ki nam to pišejo."
Koalicijski predlogi bodo zdaj uvrščeni na izredno sejo v prihodnjem tednu, v opoziciji pa so za obravnavo nekaterih svojih predlogov prav tako že napovedali, da bodo zahtevali sklic izredne seje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
