Baterije oziroma hranilniki energije vedno bolj postajajo del našega vsakdana, pri čemer gre na področju energetske oskrbe gospodinjstev razvoj v smeri čim večje samozadostnosti. Slovenska gospodinjstva na to pot že množično stopajo s postavitvijo solarnih panelov in vgradnjo toplotnih črpalk namesto starejših ogrevalnih sistemov. Naslednji korak pa bo hranilnik energije, ki bo v prihodnosti del večine stanovanjskih objektov, v njem bodo lahko gospodinjstva shranila energijo, ki jo ustvarijo s solarnimi paneli.
Predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl pojasnjuje, da se danes v slovenskih gospodinjstvih še vedno uporablja sorazmerno malo tovrstnih baterij. Medtem ko je po podatkih združenja v Sloveniji na strehah objektov že nameščenih 20 tisoč sončnih elektrarn, ima baterije šele zanemarljiv delež ljudi. "Vzrok za to je uredba o samooskrbi, ki na nek način omogoča, da se kot baterija uporablja omrežje. Pričakujem pa, da bo v naslednjem letu prišlo do bistvenega razmaha na tem področju takoj po prenehanju veljavnosti te uredbe."
Del energije bo vedno šel v omrežje
Kot pravi, so cene baterij danes v širokem razponu, kar je odvisno tudi od njihove velikosti, v grobem pa bi lahko ocenili, da gre za približno dvakrat večji finančni vložek kot v primeru nakupa sončne elektrarne brez baterije. Od velikosti baterij bo odvisno tudi to, koliko lastne proizvedene elektrike bodo lahko porabili v gospodinjstvih. "Ampak nikoli ne bo možno porabiti vse na strehi proizvedene elektrike. Del bo vedno šel v omrežje, prav tako bo del električne energije še naprej treba zagotavljati iz omrežja, tudi v primeru večjih baterij," še pojasni Tručl. "Baterije so namreč namenjene za dnevno ali največ tedensko premoščanje nihanj v proizvodnji elektrike. Mesečnih ali sezonskih premoščanj teh amplitud glede na proizvodnjo pa baterije ne omogočajo, saj z njimi ni možno shraniti takšnih količin električne energije." A da je uporaba baterij v gospodinjstvih smer, v katero gremo, po Tručlovem mnenju sploh ni več vprašanje: "To velja tako za Slovenijo kot za ves svet."
Z baterijami lažje do soglasja za priključitev
Kot smo že poročali, zeleni prehod vseeno ni tako gladek, saj se ob množičnem prehodu slovenskih gospodinjstev na uporabo toplotnih črpalk že pojavljajo težave pri priključitvi v omrežje, zaradi katerih potencialni investitorji za to niso dobili soglasja pristojnega organa. "Elektrarne, ki jih bodo montirali skupaj z baterijami, bo lažje priključiti, ker bodo z vidika upravljavcev distribucijskih omrežij povzročale manj težav v smislu možnosti prevzemanja proizvedene elektrike v omrežje. Danes je namreč težava z novimi elektrarnami predvsem v tem, ker takih količin elektrike omrežje na določenih točkah ne more prevzeti. Z uporabo baterije pa več ne bo treba oddajati tolikšnih količin v omrežje, temveč jo bo možno uporabiti pri sebi. V takem primeru bo možno dosti lažje dati soglasje za priključitev na omrežje, saj bodo imetniki tudi omejeni z močjo, ki jo bodo oddajali v omrežje."
Kompleksna dejavnost z izjemnim poslovnim potencialom
Proizvodnja in prodaja baterij postajata tudi vedno pomembnejši posel, ki pa zahteva precej znanja. "Baterije so bistveno zahtevnejši izdelek od elektrarne. Ne samo glede proizvodnje, temveč tudi glede upravljanja, skrbi za varnost in vsega drugega. Elektrarne so tehnično gledano relativno preproste, medtem ko so baterije kompleksni proizvodi, pri katerih je treba biti pozoren na več stvari in tudi proizvodnja je bolj tvegana. Seveda se odpirajo tudi možnosti za investicije v proizvodnjo baterij, a ne pričakujem, da se bo v Sloveniji pojavilo večje število proizvajalcev."
Je pa v državi že nekaj podjetij, ki so se podala na to področje, ki bo še samo pridobivalo pomen. Pri tem Tručl izpostavlja mežiški TAB, ki se, kot pravi, trudi biti v koraku s časom: "Pri tem gre za tehnologijo, ki je ni možno usvojiti čez noč." S prodajo baterij in sistemov za njihovo upravljanje se ukvarja tudi podjetje NGEN. "Za to podjetje sem prepričan, da ima pred sabo svetlo prihodnost, saj trži predvsem znanje v smislu ravnanja z baterijami, saj če želite baterijo pametno uporabljati, morate imeti sistem za ravnanje z njo. Tu lahko tudi podjetja, kot je NGEN, najdejo svojo priložnost in na področju menedžmenta baterij skušajo prodati svoj produkt na trgu."
Toliko stanejo hranilniki energije
Ker tehnologija hitro napreduje, se tudi cene za hranilnike električne energije spreminjajo zelo hitro. Najpogosteje so zdaj v uporabi litij-ionski hranilniki energije, vse bolj pa se pojavljajo tudi litij-železo-fosfatni hranilniki, ki so pravzaprav različica litij-ionskih baterij z litijevim železovim fosfatom kot katodnim materialom. Katodni materiali litij-ionske baterije so predvsem litijev kobalt, litijev mangan, litijev nikelj, trojni, litijev železov fosfat ... Litijev kobalt je katodni material, ki se uporablja v večini litij-ionskih baterij.
Cena takšnih baterij je približno od 750 do 1250 evrov za kilovatno uro, s čimer je potem treba pomnožiti zmogljivost shranjevanja posameznega hranilnika. Za potrebe povprečne štiričlanske družine načeloma zadostuje sončna elektrarna z močjo 5 kW, kar bi zdaj zneslo približno 8000 evrov, in če vzamemo povprečno ceno hranilnika na kilovatno uro 1000 evrov, bi torej še hranilnik s kapaciteto shranjevanja 5 kilovatnih ur stal dodatnih 5000 evrov. (msa)
V Avstriji že omejitve za elektrarne brez baterije
Bo postala v prihodnosti postavitev sončne elektrarne glede pridobivanja subvencij pogojena s hkratno namestitvijo baterije? "Za zdaj takšnega predpisa ni, verjetno pa bo v prihodnosti subvencija namenjena predvsem tistim, ki bodo gradili sončne elektrarne z baterijami, medtem ko za elektrarne subvencij verjetno ne bo več ali pa bodo zelo nizke, saj ni smiselno, da bi država še naprej stimulirala gradnjo elektrarn brez baterij," meni Tručl. V nekaterih državah manjših sončnih sistemov brez baterij več sploh ni možno delati, ravno zaradi tega, ker preveč obremenjujejo omrežje, pravi. "Recimo v Avstriji lahko brez baterije postaviš samo sončno elektrarno do moči 3,5 kilovata. V primeru večje moči pa je ne glede na subvencije in vse druge predpise treba obvezno imeti baterije."
Avto kot hranilnik energije
Ni več skrivnost, da imajo baterije električnih avtomobilov toliko zmogljivosti, da bi zmogle povsem napolnjene napajati gospodinjstvo celo dva ali tri dni, zato so ideje o avtomobilih, ki polnijo aparate v gospodinjstvu oziroma hranijo energijo zanje, čemur rečemo V2H (vehicle to home charging) vse bolj v ospredju. Takšno dvosmerno polnjenje terja posebno tehnologijo, številni proizvajalci pa že razvijajo dvosmerno polnjenje in temu bo sledilo tudi sprejemanje ustreznih standardov in predpisov na tem področju.