Humanitarna pomoč: Prvi kamioni iz tujine že pri nas

Članica kabineta evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, svetovalka za komuniciranje Tina Štrafela je danes v telefonskem pogovoru za Večer dejala: "Najhitrejša pomoč za Slovenijo ob katastrofalnih poplavah je možna preko evropskega mehanizma za civilno zaščito in Slovenija je zanjo popoldne v nedeljo že zaprosila." EU oziroma komisija ji bo tako lahko takoj poslala potrebne stroje za odpravljanje posledic katastrofalne ujme, kot so bagerji in drugi gradbeni stroji, morda pontonski mostovi, je še navedla Štrafela. Že prej je Slovenija v okviru omenjenega mehanizma zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, da lažje presodi celoten obseg škode. Slovensko zaprosilo je na družabnem omrežju potrdil Lenarčič in zapisal, da so slovenski spisek želene težke mehanizacije z osebjem, ki stroje upravlja, že poslali državam članicam.

Premier Robert Golob je danes ob ogledu poplavljene Škofje Loke in okolice potrdil, da je Slovenija sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito, in dodal, da bo Slovenija za pomoč zaprosila tudi vojske sosednjih držav, pri čemer je imel v mislih predvsem helikopterske prevoze. Nemudoma se je odzvala hrvaška vlada ter na telefonski seji sklenila, da Sloveniji da na voljo svoj vojaški helikopter Mi-171Sh in še osem vojakov. Hrvaški helikopter že pomaga slovenskemu pri utrjevanju nasipa ob Muri pri Dolnji Bistrici. 

Sožalje in solidarnost

Komisar Lenarčič je v soboto med obiskom Slovenije najprej izrekel "sožalje svojcem žrtev in solidarnost vsem, ki so bili tako ali drugače prizadeti zaradi poplav" in izrazil pohvalo vsem intervencijskim ekipam, ki so rešile veliko ljudi in zavarovale veliko premoženja. Na tiskovni konferenci v Ljubljani po seji slovenske vlade pa je tudi menil, da naj Slovenija za reševanje posledic poplav zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada: "Slovenija v teh težkih časih ni sama. Lahko računa na podporo EU in držav članic na več načinov."

Kot prvega je Lenarčič na tiskovni konferenci sicer omenil prav evropski mehanizem za civilno zaščito. Slovenija lahko po tem mehanizmu zaprosi za konkretno pomoč, ki jo potem, kot rečeno, v najkrajšem možnem času organizirajo države članice. Druga možna oblika podpore Sloveniji pa bi torej lahko prišla iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je po komisarjevih besedah namenjen prav državam, prizadetih v naravnih nesrečah.

Vlada je na seji potrdila, da bo Evropski komisiji posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki državam članicam v primerih naravnih nesreč zagotavlja nepovratna sredstva. Med drugim se lahko iz sklada financira urejanje prizadetih območij, zdravstveno oskrbo prizadetega prebivalstva ter takojšnjo usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Za pridobitev pomoči iz solidarnostnega sklada se mora predhodno pridobiti ocene škode, ki so jih poplave povzročile. Za namenitev pomoči iz sklada bi morale te preseči 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka prizadete države.

Med drugimi oblikami pomoči je Lenarčič naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije, pa razpoložljiv denar v obstoječih programih EU, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost. "Vsaj del teh sredstev je v luči poplav možno preusmeriti za soočanje s posledicami te krize," je poudaril.

Pomoč iz Avstrije, Poljske, Madžarske ...

Medtem po poročanju slovenske tiskovne agencije STA v Slovenijo pomoč iz tujine že prihaja. Iz Poljske in Madžarske sta zjutraj odpotovala kamiona, opremljena s hrano, higienskimi pripomočki in drugo humanitarno pomočjo, je sporočil Rdeči križ Slovenije. "Prvi tovornjaki s humanitarno pomočjo poljskega Rdečega križa za Slovenijo so zjutraj odpotovali iz Poljske," je na omrežju X, nekdanjem Twitterju, zapisalo poljsko veleposlaništvo v Sloveniji. Ob tem je dodalo, da prostovoljci iz Poljske že pomagajo na terenu. Rdeči križ Slovenije je medtem od hrvaških kolegov prejel tudi dva tovornjaka pitne vode, ki so ju že distribuirali po celotni Sloveniji.

Finančno pomoč je Sloveniji ponudila Caritas Avstrija, na ta način so pomagali tudi že številni Slovenci, ki živijo v tujini. Slovenska karitas poleg pomoči Caritas Avstrije prihodnji teden pričakuje še pomoč drugih članic mreže Caritas Evropa. V odzivu na katastrofalne poplave, ki so prizadele večji del države, je pomoč ponudila tudi Črna gora.

Von der Leyen prihaja na obisk

Predsednik vlade Robert Golob je sicer v petek sporočil, da se Slovenija sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države, škoda bo verjetno "presegla 500 milijonov evrov". Iz več držav prihajajo izrazi podpore Sloveniji ob ujmi. Solidarnost s prizadetimi v poplavah in tudi pripravljenost pomagati so izrazili predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, visoki predstavniki Poljske, Kosova, Srbije, Albanije, BiH in Islandije ter Francija in Ukrajina. Tako je predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić v telefonskem pogovoru s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar izrazil sožalje družinam smrtnih žrtev poplav in dodal: "Lahko računate na podporo BiH in na nujno pomoč pri odpravljanju posledic katastrofe, ki je žal prizadela vašo državo." "Francija izraža popolno solidarnost s Slovenijo, ki so jo prizadele hude poplave, in polno podporo evropski mobilizaciji," je tvitnilo francosko zunanje ministrstvo, ukrajinsko zunanje ministrstvo pa je poleg solidarnosti izrazilo sožalje zaradi smrtnih žrtev in velike škode ob poplavah.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila mobilizacijo pomoči za Slovenijo, ko bo to potrebno, popoldne pa je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon sporočila, da bo šefica komisije prihodnji teden Slovenijo tudi obiskala.