Robert Golob je mesec dni po volilnem zmagoslavju na dobri poti, da v začetku junija postane deseti predsednik slovenske vlade. S tem bo izpolnjena nesporna volja večine državljanov, ki so ob množični udeležbi na volitvah namenili široko podporo levosredinskemu bloku političnih strank. Obdobje zamenjave oblasti zaznamujeta hitra uskladitev koalicijske pogodbe in razmeroma mirna razdelitev ministrskih položajev med tremi koalicijskimi partnerji. Bodoči mandatar se je po presenetljivo visoki volilni zmagi in rekordnem številu poslanskih mandatov Gibanja Svoboda izkazal kot iznajdljiv politični strateg, ki vidi širšo sliko in zna sprejemati kompromise. V javnih nastopih deluje argumentirano, spoštljivo in pomirjujoče, kar je vsaj za zdaj ena od največjih razlik v primerjavi z odhajajočo vladno garnituro.
Vika Potočnik, nekdanja poslanka:
"Po volitvah se je tako v mestih kot na vaseh čutilo olajšanje. Ljudje so jasno povedali, da si želijo drugačno Slovenijo. Novi mandatar je izredno inteligenten človek, ki dobro pozna gospodarske razmere, še posebej na energetskem področju. Tako kot ves svet bo morala tudi naša država poiskati vzdržen model, da bo omogočila večjo participacijo ljudi pri odločanju ter poskrbela za več humanosti in socialnega občutka. Ker je politika izmuzljiva zadeva, bo moral paziti na partnerje, posebej SD, ki ima močno zaledje na lokalni ravni. Po preudarnosti, znanju, sposobnostih hitrega zaključevanja in poslušanja drugih je Golob najbolj podoben Janezu Drnovšku. Sodelovanje z Bratuškovo in Šarcem ne zagotavlja, da se bodo glasovi treh strank odslej seštevali. To je spoznala tudi LDS, ko se je na kupu zbralo preveč egov. Golobu priporočam, da čim prej oblikuje strateški svet razumnikov. Naj vključi univerze in inštitute, saj Slovenija potrebuje veliko več strokovnosti, razuma in razvoja. Ob tem je treba čim prej vzpostaviti ugled države v mednarodnem prostoru. Nisem prepričana, da je pravilno predal kompetence na tem področju."
Vroča vprašanja za ministre
Golobova vlada bo postala operativna takoj po imenovanju v državnem zboru. Predvidoma 3. junija zvečer bo potekala prva seja vlade, ki se bo med drugim lotila napovedanega kadrovanja na ključnih položajih v državni upravi. Pred tem se bodo v parlamentu že v petek začela prva zaslišanja kandidatov za ministre, ko si bo tudi javnost lahko ustvarila mnenje o strokovnosti bodočega ministrskega zbora. Pričakovati je, da bodo opozicijski poslanci najbolj kritični do koordinatorja Levice Luke Mesca, ki se poteguje za prevzem še neobstoječega resorja za solidarno prihodnost. Pod posebnim drobnogledom bo prav gotovo tudi kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan, do katerega so bili sprva nekoliko zadržani tudi v SD in Levici. Vroča vprašanja prav tako čakajo Matjaža Hana in Klemna Boštjančiča, ki bi obvladovala gospodarstveni in finančni resor.
Anton Tomažič, nekdanji poslanec:
"Prepričan sem, da že vseh preteklih 30 let kvaliteten razvoj demokracije in s tem Slovenije preprečujejo instant stranke, ustanovljene nekaj mesecev pred volitvami, začenši že tedaj z Jelinčičem. Kot desničar si seveda ne morem kaj dobrega obetati od najbolj levičarske vlade doslej. Mandatar je slab vtis naredil že na začetku, ko je ob prvem javnem političnem nastopu dosedanji vladi pripisoval nekaj fašističnega, kar je nesmisel. Ima pa populističen nastop, kar mu je prineslo nepričakovano visoko zmago na volitvah. Če bi bile njegove besede o preseganju razdiralne slovenske politike iskrene, bi na začetku povabil k sodelovanju še kakšno desno politično stranko, pa je bil sam izključevalen bolj kot kdorkoli doslej. V njegovi koaliciji bo imela očitno največji vpliv Levica, v vlado pa je povabil celo poražence volitev, kar se ni zgodilo še nikoli doslej. Če Golob ne bi imel tako močne večine v državnem zboru, bi napovedoval predčasne volitve, vendar si lahko mislim, da se bodo njegovi poslanci trdno držali lahko pridobljenih stolčkov. Sloveniji se štiri leta ne obeta nič dobrega."
Če bo odhajajoča vlada Janeza Janše mirno zapustila oblast, se bo po imenovanju Golobove vlade začela primopredaja poslov na ministrstvih. Obeta se kar nekaj zanimivih fototerminov na simbolni ravni. Notranji minister Aleš Hojs bo predal posle Tatjani Bobnar, ki jo je tretja Janševa vlada nemudoma razrešila s položaja generalne direktorice policije, pred tem pa jo je odhajajoči sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič posvaril, naj pomisli na svojo prihodnost. Predsednik NSi Matej Tonin bo na obrambnem ministrstvu segel v roke nasledniku Marjanu Šarcu, s katerim sta velika konkurenta v Kamniku z okolico. Golobova vlada bo imela sprva sedemnajst ministrstev, dokler ne bo sprejet prenovljeni zakon o vladi, ki bo omogočil ustanovitev treh dodatnih resorjev.
Rudi Moge, nekdanji poslanec:
"Sprememba na vrhu oblasti je dobrodošla, saj so se stare politične strukture izpele. Ker niso imele svežih idej in programov, so vlekle v močvirje preteklosti, namesto da bi poskrbele za načrtovan razvoj države. Slovenija potrebuje nov zagon, ki bo omogočil decentralizacijo države. Robert Golob je predstavnik nove politične garniture in ima drugačne miselne vzorce za vodenje kot njegovi predhodniki. Poslušati mora ljudi, da vzdušje v državi ne bo tako zamorjeno. Mislim, da bi lahko uspel s prebojem, saj se ni obdal s starimi strukturami, ampak je izbral novo pot. V sebi ima veliko željo po uspehu. Dosedanja politika je imela prevelik vpliv na življenje državljanov in ljudje so tega popolnoma siti. Golob očitno privlači strokovnjake z novimi idejami, vendar bo moral paziti, komu lahko zaupa. V politiki se moraš bolj kot sovražnikov bati svojih bližnjih, ki so večkrat zarili nož v hrbet ravno tistemu, ki jih je postavil na odlične položaje. Za dobro države si želim, da Golob okoli sebe izbere odlično ekipo, s katero bo Sloveniji vrnil samozavest, ki jo je nekdaj že imela."
Opozicija z rogovi
Najverjetnejši prihodnji slovenski premier je napovedal, da se bo vlada med poletjem pripravila na izzive energetske draginje in morebitno poslabšanje epidemiološke slike. Prve resne ocene o delovanju nove oblasti bodo znane jeseni, ko bo vlada postavljena v celotni zasedbi. Čeprav bo javnost poleti zaradi dopustov malce bolj odklopljena od političnega dogajanja, Golobova vlada zaradi razgretega političnega ozračja ne bo uživala stotih dni miru. Opozicija si je z vlaganjem svojih zakonov in zahtev za posvetovalna referenduma nataknila roge že pred ustoličenjem nove vlade. Pričakovati je, da se bosta SDS in NSi do konca mandata posluževali vseh političnih instrumentov, ki so jima na voljo. Bolj kot bo opozicija agresivna, manj bo možnosti za projektno sodelovanje z vlado, kar sicer odpira prostor za oblikovanje dvotretjinske večine v parlamentu.
