Božičnica oziroma zimski regres te dni kaplja na račune in medtem ko se je večina veseli, se del javnosti tudi jezi nad zadolževanjem države in izraža skrb o javnem dolgu. Še več; med predlogi vladi se je celo znašla ideja o ustavni prepovedi javnega zadolževanja in prednostnem odplačilu javnega dolga. V ideji, ki je nabrala celo dovolj podpornikov, da se je moralo odzvati ministrstvo za finance, pobudnik predlaga, da se v ustavo vnese jasna prepoved dodatnega zadolževanja države, razen v primeru izrednega stanja, naravnih nesreč ali vojne, kar bi moralo biti potrjeno z dvotretjinsko večino v državnem zboru.
"Država se v zadnjih desetletjih vedno bolj zadolžuje, breme odplačevanja dolga pa nosijo državljani - skozi visoke davke, inflacijo in zmanjšano kupno moč. Takšen model vodi v dolžniško suženjstvo, kjer ljudje delajo, da bi plačevali obresti, ne pa, da bi napredovali," je mnenje pobudnika, ki si ga delijo nekateri somišljeniki. A pri tem vendarle velja poudariti, da v Evropski uniji ni države članice, ki ne bi izkazovala javnega dolga. Tako pač svet funkcionira.
A koliko javnega dolga sploh ima Slovenija, kako ga odplačuje, kako ta dolg raste in kako se lahko primerjamo z ostalimi državami? In nenazadnje; kako država sploh obvladuje ta dolg?
Podpovprečno zadolženi, a še se je treba izboljšati
Jasno, kot v številnih drugih zadevah tudi na tem področju Slovenija deluje znotraj evropskih fiskalnih pravil, ki ji nalagajo postopno zniževanje dolga sektorja države - torej javnega dolga - v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je aprila 2024 evropski parlament in svet EU potrdil prenovljen sistem fiskalnih pravil na EU-ravni. Cilj? Znižanje dolga pod 60 % BDP.
Na podlagi teh pravil je ministrstvo za finance pripravilo, vlada pa oktobra 2024 sprejela srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje konsolidacije 2025-2028, ki vključuje tudi razvoj stanja javnega dolga v razmerju do BDP. Referenčna vrednost je torej že prej omenjenih 60 % BDP.
Približno polovica držav Evropske unije je nad to vrednostjo, med njimi tudi Slovenija, katere javni dolg ob koncu leta 2024 pa je bil s 66,6 % BDP pod povprečjem Evropske unije, kar kaže spodnja razpredelnica. Javni dolg je v povprečju držav članic Evropske unije (EU-27) konec leta 2024 znašal 80,7 % BDP, v evrskem območju (EA-20) pa 87,1 % BDP.
Zadnja leta med najbolj "pridnimi"
Javni dolg Slovenije je konec leta 2024 znašal 44,9 milijarde evrov oziroma 66,6 % BDP. Kaj to pomeni? Da Slovenija sodi v skupino držav z med 60 % in 90 % BDP javnega dolga, ki morajo javni dolg zniževati v povprečju za najmanj 0,5 odstotne točke BDP na leto. Tiste države z več kot 90 % BDP javnega dolga morajo po evropskih pravilih javni dolg zniževati za celo odstotno točko na leto.
Slovenija - vsaj doslej - tudi s tem ne bi imela težav. Kot kaže spodnji graf, je Slovenija leta 2024 svoj javni dolg glede na BDP znižala za kar 1,7 odstotke točke.
Čeprav torej javni dolg v absolutni številki strmo raste proti 50 milijonom evrov, pa odstotek javnega dolga glede na BDP že od leta 2020 pada. V obdobju 2021-2024 je bila Slovenija v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem razmerja med javnim dolgom in BDP v Evropski uniji. Od leta 2021 se je namreč javni dolg Slovenije znižal za 8,2 o. t. BDP, v povprečju Evropske unije in evrskega območja pa denimo le za 6,0 o.t. BDP oziroma 6,7 o.t. BDP.
Božičnice bodo sliko pokvarile, že 2026 na raven 2012
Kako pa bodo na te številke vplivale božičnice oziroma zimski regres? Tako, da bo znižanje javnega dolga glede na BDP manjše. Dolg je ta konec leta 2025 ocenjen na 66,1 - 66,3 % BDP, kar pomeni, da bo šlo za znižanje za 0,3 - 0,5 odstotne točke, torej smo na meji oziroma celo pod zahtevano mejo evropskih pravil. A če je že predvolilno leto "na knap", ministrstvo za finance napoveduje, da bo ob koncu 2026 javni dolg na ravni 65 % BDP (znižanje bo torej spet višje od odstotne točke), s čimer bo najnižji po letu 2012, ko je znašal 54,1 % BDP.
Pri tem pa velja poudariti, da je ključnega pomena za dostop Slovenije do financiranja prek dolžniških kapitalskih trgov njena bonitetna ocena kreditne sposobnosti. "Republika Slovenija izkazuje oceno dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda pri S&P (AA, stabilni izgledi) in zgornjega srednjega investicijskega razreda pri Fitch (A+, stabilni izgledi) in Moody's (A3, pozitivni izgledi)," se pri ministrstvu za finance pohvalijo z zaupanjem bonitetnih agencij v vzdržno javnofinančno politiko in učinkovito upravljanje z javnim dolgom.
