Interventni zakon: Za obnovo po poplavah do sedem milijard evrov

Avgustovske poplave in plazovi so po zadnjih ocenah povzročili za 4,7 milijarde evrov škode, zato bo v prihodnjih petih letih treba za sanacijo odšteti do sedem milijard evrov," je ob današnji parlamentarni obravnavi rebalansa proračuna za letošnje leto, v katerem so s prerazporeditvami za sanacijo namenili 520 milijonov evrov, dejal predsednik vlade Robert Golob. Pri tem je pred razpravo o interventnem zakonu, ki prinaša vrsto ukrepov za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in lokalnim skupnostim, poudaril, da bodo vse vire, od koder bodo črpali potreben denar za sanacijo, uporabili uravnoteženo.Golob: "Kdor ima več, bo moral prispevati več""Kdor ima več, bo moral prispevati več," je dejal premier in zanikal, da bodo udarili po ljudeh. "Gospodarstvo bo prispevalo osemkrat več," je pojasnjeval princip obveznega solidarnostnega prispevka. Slednjega bodo morale v naslednjih dveh letih v višini 0,3 odstotka dohodnine prispevati posamezniki. Izjema bodo tisti, ki bodo svoj prispevek raje dali v obliki dveh oddelanih sobot. Pravne osebe po drugi strani bodo morale prispevati 0,8 odstotka pri davku na dobiček.V SDS in NSi so solidarnostni soboti oziroma prispevku nasprotovali. Ocenjevali so, da bi bilo smiselno najprej bolje izkoristiti vse druge možnosti financiranja, od evropskih sredstev do proračunskih virov, in šele ko bo znana dejanska škoda, oceniti, ali takšen prispevek oziroma delovno soboto potrebujemo. "Zdaj se vse preveč dela in ocenjuje na pamet," je dejal prvak SDS Janez Janša. Dodaten razkol v dosedanji "sanacijski" enotnosti je povzročil koalicijski predlog, s katerim so razširili osnovo za odmero obveznega solidarnostnega prispevka na najemnine, dividende, obresti, kapitalske dobičke in neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost. V opoziciji so menili, da gre za dodatno nepotrebno obdavčitev gospodarstva.Po vladnih načrtih bodo najpomembnejši vir za obnovo predstavljala evropska sredstva, v višini dveh milijard evrov, pri čemer bo 400 milijonov evrov nepovratnih iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov bo iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Skozi prerazporeditve in prihranke v proračunih država računa na 1,1 milijarde evrov, 1,3 milijarde evrov naj bi se steklo iz solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov naj bi neposredno pokrile zavarovalnice z izplačilom odškodnin tako fizičnim kot pravnim osebam. Golob je prepričan, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v razvojne prioritete. "Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti," je poudaril.V začasni namestitvi do največ tri leta, nato mogoč odkupNatančnejši načrt obnove bo sicer opredeljeval zakon o obnovi, ki naj bi bil pripravljen v dobrem mesecu. Ta bo tudi jasno opredeljeval kriterije in načine, kako bodo s finančno pomočjo pri obnovi oziroma z nadomestnimi gradnjami ali novogradnjami pomagali tistim, ki so ostali brez imetja. Po dosedanjih ocenah je bilo 36 objektov dobesedno odplavljenih, medtem ko jih je 485 takih, ki niso primerni ne za življenje v njih ne za uporabo. Višina pomoči bo odvisna tako od škode kot od socialnega statusa oškodovancev. Tisti, ki so ostali dobesedno brez vsega, bodo v začasni namestitvi lahko ostali do največ tri leta. Potem ko bo država postavila novogradnje, bodo upravičenci določen bodo lahko v njih bivali brezplačno, nato pa se bodo lahko odločili tudi za odkup nepremičnine. To je le ena od možnosti, ki jo načrtujejo snovalci predloga zakona.Z ravnokar sprejetim interventnim zakonom, ki po najnujnejših sanacijah predstavlja drugo fazo v procesu obnove, želijo, tako Golob, pomagati preprečiti nastanek nadaljnje škode. Še v tem mesecu bodo tistim, ki ne morejo bivati v svojih nepremičninah, preko razpisa ponudili stanovanja v lasti države in republiškega stanovanjskega sklada. Vsem tistim, ki bodo najeli stanovanje drugje, bo država eno leto plačevala stroške najema. Starejši od 65 let bodo imeli pravico do brezplačnega bivanja v domu za starejše. Oškodovanci v poplavah so upravičeni tudi do izredne solidarnostne pomoči največ do sedemkratnika minimalnega dohodka, kar za štiričlansko družino pomeni dobrih 11.400 evrov. Edini kriterij za določitev višine zneska, do katerega bodo upravičeni, je višina škode, materialni status nima nobene vloge. "Je pa nujno, da se ljudje prijavijo, saj brez tega ni mogoče uveljavljati pravic," je dejal Robert Golob in napovedal, da bodo naslednji teden na telefonski številki 114 vzpostavili klicni center, v katerem bodo ljudje dobili vse potrebne nasvete glede pomoči.Ljudje, ki so jih prizadele poplave, bodo do ponovne vzpostavitve oskrbe opravičeni plačila elektrike in zemeljskega plina. Vsi, ki imajo kredite, bodo upravičeni do enoletnega odloga plačila in do višine škode, ki so jo utrpeli. V tem času jim bodo banke lahko obračunavale zamudne obresti le v višini 12-mesečnega euriborja, ki je 4,1 odstotka oziroma po dogovorjeni obrestni meri, če je ta ugodnejša za kreditojemalca.Kakšna je pomoč gospodarstvu in samozaposlenimZakon prinaša pravice tudi za gospodarstvo, ki je utrpelo škodo. Tako bo država vsem delavcem, ki so v svojih podjetjih pomagali čistiti, pokrila celoten strošek plače. Tisti, ki so ali bodo zaradi uničenega podjetja poslani na čakanje na delo ali zaradi uničenih poti ne morejo priti na delo, bodo upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače, pri čemer bo država krila 80 odstotkov tega zneska. Pomoč bodo prejeli tudi samozaposleni, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 odstotkov v letu 2023 v primerjavi s preteklim letom.Da bi obnova potekala čim hitreje, bodo k delu preko javnih del povabili brezposelne in jim glede na stopnjo izobrazbe ponudili od 100 do 120 odstotkov minimalne plače. Tujim delavcem, ki ne potrebujejo vizuma, bodo omogočili zaposlitev v desetih dneh. Pomoč bodo dobile tudi prizadete občine. Ocena je, da je bilo takih 186 občin, zato bosta po vzpostavitvi državne tehnične pisarne v prihodnjih tednih, vzpostavljeni tudi izpostavi, predvidoma na Koroškem in v Savinjski dolini. Občinam bo dovoljeno tudi višje zadolževanje od dosedanjega v višini deset odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Po dosedanjih ocenah je bilo 36 objektov dobesedno odplavljenih, medtem ko jih je 485 takih, ki niso primerni ne za življenje v njih ne za uporabo. Višina pomoči bo odvisna od škode in socialnega statusa oškodovancev. Tistim, ki ne morejo bivati v svojih nepremičninah, bodo preko razpisa ponudili stanovanja v lasti države in stanovanjskega sklada. Vsem tistim, ki bodo najeli stanovanje drugje, bo država eno leto plačevala stroške najema. Da bi dobili kakršnokoli pomoč države, je nujno treba oddati vlogo. So res potrebne dodatne obremenitve? V SBC - Klubu slovenskih podjetnikov so pred današnjim odločanjem o interventnem zakonu poslance pozvali k ponovnem razmisleku o smiselnosti dodatne obremenitvi gospodarstva z razširjenim solidarnostnim prispevkom. Zapisali so, da s tem dodatno ne obremenjujejo le gospodarstva, ki je že sicer pod vplivom različnih dejavnikov, temveč nove obremenitve "niso pravične niti do delavcev, ki bodo zaradi ukrepov vlade oziroma koalicije še dodatno obremenjeni, tudi tisti, ki so bili v nedavnih ujmah prizadeti". V SBC predlagajo, naj se najprej celovito oceni škoda, ki je nastala v nedavnih ujmah, nato pa naj vlada poišče razpoložljive domače in tuje vire financiranja, ki so na voljo, a doslej niso bili izkoriščeni. "Če se bo po celoviti oceni škode izkazalo, da so potrebe po dodatnih obremenitvah, to lahko vlada in koalicija storita naknadno," so še zapisali. Anton Preksavec, župan Dravograda: "Problem so nadomestna zemljišča, ker občina, kot je naša, teh nima, stisnjeni smo med Pohorje, Kozjak in Dravo. Ustreznih zemljišč nimamo, so kmetijska zemljišča, a zanje vemo, kakšni so postopki prekategorizacije. Veliko si obetamo od vseh dodatnih proračunskih sredstev, ki naj bi jih država namenila, višina je sicer še neznanka. Kar pa se tiče zadolževanja občin - višji možen odstotek je malo dvorezen meč, po eni strani se zadolžiš, po drugi moraš pa vračati kredite. Želimo predvsem odgovore glede evropske perspektive in sredstev, da se bo našla rešitev za izvajanje ne samo mehkih projektov, ampak se bo lahko s kohezijskimi sredstvi tudi obnavljala infrastruktura." (up) Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice: "Za gospodarstvo je pomembno, da so se ukrepi začeli sprejemati hitro. Upoštevali so nas in tako bodo tudi tisti, ki so čistili v podjetjih, upravičeni do povračila. Se pa bojim, da bo ocenjena pomoč na opremi in strojih zelo nizka glede na realno vrednost, ki jo bodo na koncu podjetja primorana plačati za nakup novih strojev. Pozitiven je ukrep čakanja na delo, da imajo podjetja možnost, da kadre zadržijo. Potrebna so tudi zadostna likvidnostna sredstva pod dobrimi pogoji. Pozitivno je, da se je oblikovala skupina, ki se bo na strokovni in operativni ravni ukvarjala s sanacijo na infrastrukturi, to je pogoj, da lahko podjetja sploh začnejo normalno poslovati. Pomembno je, da se v sanacijo vključijo tudi lokalni strokovnjaki, ki poznajo regijo v celoti." (up) Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem: "Zakon ljudem gotovo prinaša določene pomoči. Kar pa zadeva nas, občine, poenostavlja prostorske zakonodaje, omogoča tudi bolj učinkovito upravljanje z vodami, lažje jih bo čistiti in urejati. Za prve ukrepe je zakon dober, pričakujemo pa, da se bo ob izvajanju še lahko korigiral, torej, če je bila katera rešitev prehitra, da se lahko še izboljša na podlagi mogočih pomanjkljivosti. Župani smo imeli sestanek o tem in se strinjali, da je najbolj pomembna hitrost, zato vse rešitve niso mogle biti povsem optimalne. Dvomimo o spremembi prostorske zakonodaje. Tu je interventni zakon preveč tog, saj bo, da bomo pridobili ta nadomestna zemljišča, še vedno trajalo predolgo, govorimo o letu, dveh." (up) Marko Gorjak, Orodjarstvo Gorjak in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor: "Mnogi ukrepi v zakonu so dobri tudi zato, ker so bili spisani skupaj z gospodarskimi predstavniki, obrtno, gospodarsko in trgovinsko zbornico. Vendar pa kljub vsemu ne morem biti zadovoljen z ukrepi v celoti, sploh ne, ker prinašajo dodatne obremenitve tako v gospodarstvu kot delavcev. Za prostovoljen obvezen prispevek ne moremo reči, da je to solidarnost, ampak je dodatna obdavčitev. Razumemo, da država potrebuje denar za sanacijo, ampak bi bilo to treba drugače definirati. Glede potencialnih delovnih sobot je še veliko neznank. Ne vemo, kako se bodo obračunavale. Druga težava je, da je delovni proces, sploh v proizvodnjah, organiziran tako, da mora sodelovati celotna proizvodnja, zato ne moremo govoriti o svobodnih odločitvah posameznika. Podjetja k temu ne bodo mogla pristopiti na tak način. Ogromno je nedorečenosti, kot predsednik območne zbornice in kot posameznik menim, da v nekaterih primerih hitimo s preveč obsežnim zakonom. Še vedno ne poznamo vseh številk, tudi tega ne, koliko lahko počrpamo iz EU, koliko imamo rezerv v proračunu ... Tisti ponedeljek, 14. avgust, je po nekaterih ocenah gospodarstvo stal 120 milijonov evrov. Ta denar je izpuhtel. Lahko bi ga na primer namenili v sklad za reševanje." (msa) Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno: "Vseh podrobnosti interventnega zakona sicer ne poznamo. Všeč nam je predvideno predplačilo, kajti denar res potrebujem, in to takoj, za takojšnjo sanacijo. Nas, ki smo bili najbolj prizadeti, moti plačilo dela naših zaposlenih. Kajti pomoč za en mesec dela ureja en zakon, od tam naprej pa drugi. Pomoč za čakanje na delo pomeni drugačno višino kot subvencioniranje plač za delavce, ki delajo. In ne bi želeli, da bi bile naše odločitve posledica računice, kaj se podjetju bolj izplača. Razumemo seveda, da imajo različna ministrstva različne poglede in različne izzive. Smo pa, to bi želel poudariti, hvaležni na vsakršno pomoč. Je pa za nas prav v teh dneh velik izziv to, da se več ne financira gasilskih intervencij. Kajti gasilce še vedno potrebujemo vsak dan, a težko bomo plačali njihovo delo." (msa)

Interventni zakon: Za obnovo po poplavah do sedem milijard evrov

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano