(INTERVJU) Adis Ahmetović: Vojno smo želeli preprečiti z dialogom

Adis Ahmetović je 28-letni poslanec nemškega bundestaga iz vrst vladajočih socialdemokratov (SPD). Njegova starša sta se 1992 pred vojno iz Bosne in Hercegovine (BiH) zatekla v Hannover, kjer se je leto kasneje rodil Ahmetović. V SPD je vstopil pri petnajstih letih, na volitvah lanskega septembra je bil izvoljen v bundestag, kjer poleg rodnega Hannovra zastopa tudi glas zahodnobalkanskih držav, še posebej BiH. Slovenijo je obiskal že večkrat, tokrat je prišel podpret mlade kandidate SD v kampanji pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami. Z njim smo se pogovarjali ob njegovem obisku v Mariboru.

Kakšna je politika Nemčije do vojne v Ukrajini? Zunanja ministrica Annalena Baerbock je še januarja zavrnila dobavo nemškega orožja v Ukrajino, nasprotovala je tudi nekaterim sankcijam proti Rusiji.

"Do zadnjega smo poskušali vojno preprečiti z dialogom in diplomacijo. Treba je priznati, da je Putin diplomacijo zavrnil in se odločil, da regiji Doneck in Lugansk prizna kot avtonomni republiki. S tem je prekršil teritorialno integriteto in suverenost Ukrajine. To je storil že 2014 z okupacijo Krima. Z invazijo je prekršil sporazuma Minsk 1 in Minsk 2. Po invaziji se je Nemčija odločila za spremembo politike. Zaključili smo pot dialoga in diplomacije. Tako Nemčija kot cela Evropska unija smo se odločili, da proti Rusiji in Putinu uvedemo sankcije. Nihče ni pričakoval, da se bo to zgodilo tako hitro. Putinov novi imperializem so obsodili tudi tisti, ki jim je bližje Bruselj. Berlin in Kijev sta oddaljena le 1200 kilometrov. Ukrajina je zelo blizu, med nami leži le Poljska, ki je članica Nata. Lahko se zgodi, da se bo Putin odločil zavzeti še dele Poljske. Zaradi tega smo zavzeli politiko, da to ni samo ukrajinska vojna. Tudi oni se borijo za evropske vrednote. Prav zaradi tega smo se odločili v Ukrajino izvažati orožje. To se je res zgodilo z zamudo za razliko od Velike Britanije in Francije, saj smo do konca želeli vojno preprečiti z diplomacijo. Žal nam ni uspelo."

Nemčija je močna v vojaški industriji. Vlada Olafa Scholza je za obrambni sistem namenila okoli 100 milijard evrov, govori se tudi o nabavi protiraketnih sistemov. Je to potrebno?

"Takšne vojaške invazije na območju Evrope ni bilo vse od druge svetovne vojne. Rusija je vojaška velesila, ki ima tudi nuklearno orožje in na brutalen način napada suvereno evropsko državo. Mariupolj je popolnoma porušen. Prek tri milijone Ukrajincev je zapustilo državo. Prognoze kažejo, da bo državo zapustilo deset milijonov ljudi. Putin želi, da se ga razume dobesedno. Misli tako, kot govori. Če pravi, da so Ukrajina, Belorusija in baltske države ruske, pomeni, da obstaja nevarnost, da invazija na Ukrajino ni njegova zadnja. V preteklosti je zavzel tudi dele Gruzije. Zaradi tega je Nemčija uvidela, da mora okrepiti obrambni sistem, saj obstaja nevarnost širjenja ruskega teritorija. Pomembno je tudi povedati, da ne gre le za investicijo v obrambo, temveč tudi za transformacije energetske oskrbe s plinom in oljem. Želimo biti energetsko neodvisni od avtokratskih držav, kot je Rusija. Za zdaj smo odvisni od Rusije, ampak tudi odvisni od varnosti, ki nam jo daje ZDA. Prestavljajte si, kakšna situacija bi zdaj bila v Evropi, če bi namesto Joeja Bidna predsednik ZDA bil Donald Trump? Bil bi kaos. Kot Evropa moramo biti združeni v skupno evropsko vojsko in skupaj delati za varnost. Teh 100 milijard evrov investicij v obrambo je zelo potrebnih. Tudi protiraketni sistemi so nujni, v primeru, da nas kdo napade. Želimo braniti naše vrednote, kot so demokracija, svoboda in mir."

Zakaj menite, da bi lahko Putin napadel Nemčijo?

"Poljska, Češka in Slovaška so bile članice Varšavskega pakta. Putin odkrito govori o viziji velike Rusije. Poraja se vprašanje, ali se želimo vračati v obdobje carja Petra I. ali Stalina. Kaj bi se zgodilo, če bi Rusija napadla Poljsko? Je članica Nata in če bi jo napadli, bi se v vojno vključile vse članice, posebno sosede."

Ker bi se aktiviral peti člen Severnoatlantske pogodbe Nata.

"Tako. Da se to ne bi zgodilo, moramo krepiti obrambne sisteme. A tega ne počnemo zgolj zaradi nas, temveč to delamo za obrambo celotne EU. To ni samo odločitev Nemčije, veliko evropskih držav si želi zagotoviti varnost. Finska in Švedska sta že dolgo nevtralni in nista članici Nata, pa sta zdaj zaskrbljeni, Finska ima dolgo mejo z Rusijo. Zavedajo se, da je ogrožena celotna Evropa."

Je zaradi ruske invazije ogrožen mir na Zahodnem Balkanu? Milorad Dodik je nedvomno Putinov zaveznik, proti njemu so že bile uvedene sankcije.

"Najprej je treba povedati, da Republika Srbska ni država, temveč entiteta. To je zelo pomembno, saj Milorad Dodik želi, da se Republika Srbska obravnava kot država, ki pa to ni. Stališče Nemčije in EU je tukaj jasno. Teritorialna integriteta in suverenost BiH sta stabilni, Dodikovi plani pa nacionalistična fantazija. Obstaja teoretska nevarnost, ko Dodik govori, da bi morala Republika Srbska postati avtonomna država oziroma pokrajina. V primeru Luganska in Donecka smo videli, kam lahko to pripelje. Če bi se Dodik s Putinovo podporo odločil za tak radikalen korak, bi to bilo zelo nevarno. Pomembno je, da EU, posebej njene balkanske članice, jasno odgovorijo na Dodikove težnje in ideje. V tem trenutku nobena država ne sme spreminjati svojih mej. Zaradi tega je Slovenija vedno v Evropi imela dobro ime, ampak zdaj pod Janševo vlado je zašla na pot, ki ni v skladu z načeli, zaradi katerih smo Slovenijo vzljubili. Janša govori o nekem non-paperju in s provokacijami doliva olje na ogenj. Upam, da bodo Slovenci aprila našli dober odgovor na tako politiko in da bo slovenska politika znova šla na liberalno in demokratično pot. Ne nazadnje je Slovenija, pa tudi Hrvaška, v EU vstopila, da bi bila most med EU in Zahodnim Balkanom.

Šestega aprila imamo v bundestagu prvič v zgodovini razpravo o BiH in takrat bom povedal, da morajo proti Dodiku, predsedniku, ki dela vse, da bi to državo razklal, napada demokracijo in EU, biti uvedene strožje in konkretnejše sankcije. Demokratične države morajo iti v ofenzivo."

V nedeljo so parlamentarne volitve na Madžarskem in v Srbiji, tam imajo hkrati še predsedniške. Kaj pričakujete, čeprav večjih sprememb verjetno ne bo?

"Zmagala bosta Viktor Orban in Aleksandar Vučić. Je pa pozitivno, da v Srbiji opozicija tokrat ne bojkotira volitev. To je najslabše, saj gre za kapitulacijo demokracije. Moj moto je, da konkurenca ni pomembna le v ekonomiji, ampak tudi v politiki. Demokracija je močna le, če je v parlamentu močna opozicija, ki nekako kontrolira delovanje vlade. Srbija trenutno pluje po dveh poteh. Ena je pot do Moskve, druga pa do Bruslja. Vučić se ne more odločiti, kam bi se usmeril. Stoodstotno so odvisni od Rusije, saj od tam uvažajo plin. Srbija, Črna gora in BiH so edine države v Evropi, ki se niso odločile za sankcije proti Rusiji. Še Orban, ki je Putinova podaljšana roka, jih je podprl. Če želijo kdaj vstopiti v EU, bodo morali sprejeti določene standarde, ki ustrezajo merilom EU. Morali se bodo zavzemati za demokracijo, mir in svobodo. Nemčija od Srbije pričakuje odgovornost, da bodo uredili in stabilizirali etnične konflikte v BiH, Črni gori in na Kosovu."

Ste otrok beguncev iz BiH, poleg vas je v bundestagu še Jasmina Hostert, avstrijska ministrica za pravosodje je Alma Zadić, obe sta rojeni v Bosni. Je ta postala izvoznica mladih, inovativnih politikov?

"Res sem po poreklu iz BiH, od koder so moji starši, ampak sem rojen v Hannovru in se identificiram kot Nemec in nemški politik. Seveda imam empatijo in razumevanje do zahodnobalkanske regije. Ne nazadnje imam v Mariboru sorodnike. Poznam mentaliteto tukajšnjih ljudi in njihove duše. To mi pri delovanju v bundestagu lahko koristi. Poleg mene so tam še Boris Mijatović iz Zelenih ter Josip Juratović, Luiza Ličina-Bode in Jasmina Hostert iz SPD. Imamo veliko balkansko diasporo v bundestagu in mislim, da tega ni niti v enem parlamentu v Evropi. Moramo se povezati in sodelovati z državami Zahodnega Balkana. Albanija in Makedonija sta že tri leta na čakalni listi za vstop v EU, ampak zaradi bolgarske blokade to še ni bilo mogoče. Moramo se potruditi, da BiH dobi status kandidatke, in pospešiti pogajanja Srbije in Črne gore. Pomagati moramo tudi rešiti kosovsko vprašanje. Tu sem, da pomagam. Izvoljen sem bil, da sem na nek način tudi predstavnik držav Zahodnega Balkana. Rad prihajam v Slovenijo, ki ima v Nemčiji dober imidž. Po povratku v Berlin bom poslanski skupini SPD poročal o obisku."

Ali je treba vse begunce obravnavati enako? Slovenski notranji minister Aleš Hojs je pred časom izrekel, da so begunci iz Ukrajine v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot tisti iz Afganistana.

"To je desničarska retorika. Da bi sploh odprli vprašanje, kdo je več vreden, pomeni kapitulacijo evropskih demokratičnih vrednot. To tudi kaže, kaj je največji problem sedanje slovenske vlade. Podobna retorika se vodi tudi v Nemčiji, na strani stranke AfD, ki bi preganjala vse nemške priseljence. Seveda vsi izražamo solidarnost z Ukrajino, saj je ta zelo blizu, za Afganistan, Sirijo in Irak pa se nam zdi, da je to tam nekje daleč. EU dela na povezovanju evropske identitete, to se vidi tudi pri izboru za pesem Evrovizije, evropskih prvenstvih itd. Ampak soditi, kateri ljudje so več vredni, ne sodi v diskusijo. Ko sem vprašal svoje Hannovrčane, ali želijo videti konkurenco med njimi in begunci iz Afganistana, so rekli `ne, mi smo vsi isti`. Večina ljudi se nima za pomembnejše od Afganistancev. Moramo najti način, da pomagamo tudi njim. Izjavo vašega ministra je treba umestiti v kontekst predvolilne kampanje, ki je popolnoma zgrešena."

Kako napreduje evakuacija 15 tisoč Afganistancev, ki so pomagali Nemcem? Ministrica Baerbock je decembra 2021 obljubila, da jo bo pospešila.

"Ni nam še uspelo rešiti vseh in tu moramo biti samokritični. Trudimo se, da bi stvar uredili čim prej. Zunanje ministrstvo je pred kratkim izdalo akcijski plan za Afganistan prav z namenom, da se pospeši evakuacija Afganistancev, ki so nam zadnjih 20 let pomagali, ko smo tam imeli svoje mednarodne misije. Slike, ki smo jih lani avgusta gledali iz Afganistana, so bile grozne. Dvajset let so tam zahodne države poskušale vzpostaviti mir in jim ni uspelo. Velika napaka ZDA in Velike Britanije, tudi EU je bila, da se je dovolilo, da se na oblast vrnejo talibani. Moramo gledati, kako rešiti nastalo situacijo in pomagati tamkajšnjemu prebivalstvu, saj jih 74 odstotkov živi na pragu revščine. Prognoze kažejo, da jih bo kmalu že 96 odstotkov. To se še ni zgodilo v zgodovini neke države. Tudi vojna situacija je v Afganistanu vedno hujša. Poleg talibanov tja prihajajo še borci Islamske države, vse bolj prisotna je trgovina z ljudmi in opijem. Moramo najti način, kako rešiti situacijo in v Afganistanu ponovno vzpostaviti mir."

Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel je s Putinom imela poseben, skoraj prijateljski odnos. Je bila to napaka in bi morala dovolj zgodaj obsoditi njegove imperialistične težnje?

"Njunega odnosa ne morem komentirati, saj z njim nisem seznanjen. Je pa jasno, da se v zadnjih 16 letih nismo osamosvojili od ruskih energentov. Uvoz ruskega plina in olja se je z leti večal, kar zdaj pomeni velik problem. Ne moremo takoj uvesti vseh sankcij, ki bi jih želeli, saj nismo dovolj samooskrbni, da ne bi potrebovali ruskih energentov. Potrebujejo jih predvsem naša podjetja za industrijsko proizvodnjo. Najprej je treba poiskati alternativne načine energetske oskrbe. Več je treba vlagati v zeleno energijo, postavljati več sončnih in vetrnih elektrarn. Mislili smo, da bomo Rusijo spremenili, če bomo z njo ekonomsko poslovali. To ni uspelo in moramo priznati napako. Avtokracije ne moreš preprečiti po ekonomski poti, ampak je treba biti kritičen. Že 2014, ko so okupirali Krim, bi morali nastopiti odločneje in Putina skušati ustaviti. Nova nemška vlada išče novo energijsko, obrambno in zunanjepolitično pot. Nemčija želi znotraj Evrope prevzemati večjo odgovornost."