Ob podelitvi nagrade za menedžerja leta v Portorožu ste se najprej zahvalili vašim zaposlenim, teh je bilo konec leta okoli 650, a v utemeljitvi nagrade piše, da jih zaposlujete že preko 800 …
"Ta številka se nanaša na moj mandat, ki gre že v četrto leto, in v tem obdobju smo zaposlili od 150 do 200 ljudi več in prišli na število okoli 800 zaposlenih skupaj. Nove zaposlitve so sledile rasti našega poslovanja in potrebam po različnih profilih kadrov v informacijsko-komunikacijski industriji."
Boste še zaposlovali?
"Načrtujemo rast v vseh segmentih našega poslovanja in posledično bodo temu sledile potrebe po novih delovnih mestih. Za zdaj o številkah še ne morem govoriti, poleg tega bomo nekaj izkušenega kadra tudi prekvalificirali v skladu s potrebami novih tehnologij z večjim potencialom."
Dejali ste tudi, da si boste prizadevali postati najboljši zaposlovalec, tudi sicer veliko vlagate v zaposlene, med pandemijo ste jim denimo razdelili pakete zdravja …
"Brez zadovoljnih zaposlenih ni zadovoljnih uporabnikov naših storitev, to zame ni floskula, ampak v to resnično verjamem. Naši zaposleni so osem in več ur v službah, v tem nadomestnem domu preživijo torej tretjino življenja, zato mora biti delovno okolje zdravo, stimulativno in motivirajoče. Tudi karierna napredovanja, ki prinašajo višje plače, si prizadevamo opraviti z notranjimi kadri, tako da si lahko ti zastavljajo višje cilje. Seveda pa jim v času kriznih situacij priskočimo na pomoč. Ob izbruhu pandemije smo jim na dom dvakrat poslali pakete z vitamini, rokavicami, razkužili in zaščitnimi maskami ..."
Bi vašemu mnenju o zadovoljnih zaposlenih pritrdili tudi v klicnih centrih, kjer je lahko delo precej stresno?
"V naši dinamični dejavnosti je veliko delovnih mest podvrženih stresu, še posebej kadar so uporabniki odrezani od online sveta, je treba ukrepati hitro. Toda naše ankete, ki jih izvajamo enkrat letno z nizom 40 vprašanj in so anonimne, kažejo, da v povprečju število zadovoljnih zaposlenih konstantno narašča. Seveda je med odgovori tudi nekaj manj in nekaj še bolj zadovoljnih zaposlenih in tem stališčem posvečamo največ pozornosti."
Kako zagotavljate 150.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, s čimer za okoli 20 odstotkov prehitevate povprečje v panogi?
"Na zadnji del vprašanja vam težko odgovorim, ker bi lahko konkurenci izdal, zakaj je naša dodana vrednost za petino višja. Višjo produktivnost zagotavljamo z optimiranjem procesov, stremimo tudi k vitki organizaciji vodenja družbe, na ta način pa lahko hitreje sprejemamo odločitve. Sledimo spremembam in nismo ujetniki administrativnih postopkov, tako smo lahko čim bolj operativni in učinkoviti. Na ravni skupine pa izkoriščamo tudi sinergije in prihranke pri ekonomiji obsega skupnih nabav."
Potrošniki bi ob tem morda lahko pomislili, da so vaše storitve predrage ...
"Mislim, da ne, saj potrošnik odloča o tem, kaj je zanj predrago, in če mi rastemo najhitreje na slovenskem tržišču in dnevno povečujemo število uporabnikov, medtem ko ti odhajajo od konkurence, bi lahko sklepali, da so naše storitve najugodnejše na trgu, torej da uporabniki dobijo pri nas največ za svoj denar. Teh je pri mobilni telefoniji več kot 600.000, več kot 250 tisoč gospodinjstev pa uporablja naš fiksni internet."
"Zadovoljni uporabniki širijo dober glas, nezadovoljni pa slabega še toliko bolj"
Pri uporabnikih mobilne telefonije ste z okoli četrtinskim deležem na tretjem mestu za Telekomom Slovenije in A1. Si boste prizadevali za srebrno medaljo?
"Pred petimi leti smo startali z okoli 350 tisoč uporabniki Tušmobila, ki smo ga prevzeli, danes smo to številko skoraj podvojili. Medtem pa konkurenca deleže ohranja in celo izgublja. Ob trendu rasti, ki ga dosegamo, si seveda želimo višje, tudi da bi nekoč postali prvi, a zato bo potrebno še nekaj časa. Vsekakor pa je naš fokus na nadaljnjem povečevanju tržnih deležev."
Čeprav ne želite komentirati konkurence, številke kažejo, da največ uporabnikov izgublja Telekom Slovenije, morda tudi zaradi tega, ker je še vedno v državni lasti ...
"Tega ne morem komentirati. Slovenija ima štiri nacionalne telekomunikacijske operaterje in vsak ima svojo strategijo pridobivanja uporabnikov. Ob tem zadovoljni uporabniki širijo dober glas, nezadovoljni pa slabega še toliko bolj."
Slovenski potrošniki mobilnih telekomunikacijskih storitev so racionalni in tudi tradicionalni. Kako jih privabljate od konkurence?
"Gre za niz kontinuiranih poslovnih aktivnosti v zadnjih petih letih, ob čemer zelo veliko vlagamo v telekomunikacijsko infrastrukturo. Samo letos bomo skupaj s frekvencami 5G presegli 100 milijonov evrov. Število baznih postaj smo s petsto povečali na preko 900. Razpolagamo z več frekvencami, razvijamo 5G gigabitno omrežje, ki je uporabnikom od junija že na voljo v enajstih največjih slovenskih mestih. Konstantno izboljšujemo pokritost z omrežjem na ostalih tehnologijah. Poleg tega vsem našim uporabnikom, tudi tistim, ki so kupili mobilne storitve pred leti, nadgrajujemo mobilne pakete."
S preko 240 milijonov evrov prihodkov ste za Telekomom Slovenije na drugem mestu. Kako poslujete letos in kdaj boste dosegli 300 milijonov evrov letnih prihodkov?
"Vsekakor so tudi finančni načrti usmerjeni navzgor in verjetno bomo dosegli tudi ta mejnik. Pred nami je zahtevno investicijsko obdobje, zato veliko, tudi dobičke, lanski je znašal preko šest milijonov evrov, reinvestiramo."
Vas lastnik, družba United Group, poleg sinergij, ki jih skupaj dosegate, tudi finančno podpira?
"Glede na dinamičen denarni tok, ki ga zahtevajo naložbe v tehnologijo, če je treba, priskočijo na pomoč. Načeloma pa smo že dovolj veliki, da skušamo sami sfinancirati omenjene investicije. Poleg sinergij, ki jih dosegamo pri skupnih nabavah, je pomembna izmenjava znanj in izkušenj z različnih trgov. Dober primer je družba United Cloud, ki zaposluje 300 ljudi in ki je razvila multimedijsko platformo Eon."
Vodite tudi družbo Telemach Hrvatska, lahko potegnete vzporednice med obema telekomunikacijskima trgoma?
"Gre za dve različni tržišči, glede na to, da Hrvaško obišče veliko turistov, dosega veliko prihodkov od roaminga, kar je v Sloveniji zanemarljivo. Po drugi strani je na Hrvaškem zaradi številnih otokov in geografske razširjenosti težje zagotavljati pokritost z omrežjem. Hrvaška nekoliko zaostaja tudi pri vzpostavljanju fiksnih gigabitnih omrežij nove generacije. Na področju fiksne telefonije imamo skorajda duopol, medtem ko je konkurenca mobilnih operaterjev precej večja, ob čemer ima en igralec (Hrvatski Telekom, op. a.) največji delež."
Vaterpolist, rojen v ZDA
Adrian Ježina je v zadnjih dveh desetletjih deloval v vodstvih več podjetij: Siemens Convergence Creators Adria Region, Telekom Austria, Mobitel Bolgarija, Vipnet in B.net Hrvaška. Januarja 2017 je prevzel vodenje Telemacha, od julija letos vodi tudi Telemach Hrvaška.
Ježina, Hrvat, rojen v ZDA, izhaja iz Splita, kjer je z vaterpolo klubom Jadran v začetku 90. let prejšnjega stoletja dvakrat osvojil evropski pokal.
Junija ste prvi v Sloveniji predstavili 5G gigabitno omrežje. Kakšne so dosedanje izkušnje?
"Projekta 5G smo se lotili še pred pridobitvijo frekvenc s postavitvijo bazne postaje v Ljubljani in se razširili v enajst mest. Na obstoječih frekvencah med 4G in 5G ni bistvenih razlik, ko govorimo o frekvenci 3500 megaherza, pa ta omogoča hitrosti prenosa preko enega gigabajta podatkov na sekundo. Uporabniki, ki so to preizkusili, lahko povedo, da gre za izjemno hiter pretok velike količine podatkov. Za sedaj takega prometa še ni veliko, tudi zato, ker so za to tehnologijo potrebni najnovejši telefonski aparati."
Tudi na področju zelene preobrazbe ste dejavni, postavili ste sončno elektrarno na strehi, vzpodbujate e-poslovanje ...
"Prihajam iz Dalmacije in cenim zeleno naravo Slovenije. Zaradi naše skrbi za okolje veliko pozornosti namenjamo zmanjševanju emisij, zato smo se odločili za postavitev sončne elektrarne na naši strehi in pri dobaviteljih naročili električno energijo, proizvedeno le iz obnovljivih virov energije, čeprav je dražja. Zamenjujemo opremo za tisto, ki porabi manj električne energije, elektrificiramo avtopark in si prizadevamo za zmanjševanje emisij."
Ste tudi družbeno odgovorni, otrokom podarjate tablične računalnike, skupaj z lastniki ste v Sloveniji donirali pol milijona ameriških dolarjev ...
"Krizne razmere zahtevajo hitro ukrepanje, zato smo ob izbruhu pandemije s skupino donirali tri milijone dolarjev za zdravstvo, od tega v Sloveniji pol milijona dolarjev. Ko so se šole zaprle, smo več kot 300 otrokom, ki niso imeli računalnikov ali internetne povezave za šolanje na domu, to omogočili."
Ker ste po duši športnik, podpirate košarko, nordijsko smučanje in teniško zvezo, od letos ste tudi generalni pokrovitelj prve slovenske nogometne lige.
"Tako je. Tudi na tak način nekaj vračamo družbi, še posebej ker ste Slovenci tako športen narod. Košarka je lep primer dolgoročnega vzajemnega sodelovanja, skupaj smo v dobrih in slabih časih že 17 let. Še sedaj se mi naježi koža, ko se spomnim, da nas je obiskala slovenska košarkarska reprezentanca po osvojitvi četrtega mesta na olimpijskih igrah, kjer so bili le koš oddaljeni od medalje."
Škoda, da Slovenci nismo boljši v vašem najljubšem športu, vaterpolu …
"(Smeh.) Res je, včasih je bil Triglav v ligaškem tekmovanju nekdanje Jugoslavije. Danes deluje v Sloveniji le nekaj klubov, kjer tudi sam kdaj pa kdaj rekreativno sodelujem."