(INTERVJU) Bojan Krajnc: Lažje je asfaltirati kot razmišljati

Strojni inženir Bojan Krajnc je v Mariboru nekoč vodil lokalni odbor SMC. Leta 2018 je odstopil kot poslanec, ker ga je med drugim zmotil vse večji demokratični deficit stranke. Za Večer je kritično spregovoril o času, v katerem živimo. To sta njegova zgodba, njegovo razmišljanje.

Kakšna je vaša politična izkušnja?

"Na splošno pozitivna, a ko se začnem ukvarjati z detajli, ki so prinesli drugačno politiko SMC, se slika spremeni. Slovenija je danes drugačna tudi zaradi neuspeha SMC in njenega glavnega protagonista ter ustanovitelja Mira Cerarja. V stranki se je pojavila močno izražena desna struja, ki je prevzela stranko in jo popeljala v popolnoma nasprotno smer."

Kje je zgrešila SMC?

"Točno tam, kjer bi lahko zgrešilo tudi Gibanje Svoboda. Pri genezi. Treba se je vprašati, na kakšen način je SMC nastala, kako je potekal proces združevanja ljudi. Najbolj problematično je bilo pomanjkanje razprave, za katero ni bilo časa. Ljudje se niso poznali med seboj, niso vedeli, kakšne so njihove vrednote, od kod prihajajo, kakšno prtljago nosijo. Kasneje je bila zamujena priložnost za konsolidacijo stranke in prepoznavanje posameznikov s škodljivimi nameni. S temi izzivi se bo moral soočiti tudi Robert Golob, saj po vsakih volitvah pride streznitev."

Kaj je ostalo od SMC?

"V smislu idej prav nič. Ostali so posamezniki, ki iščejo ohranitev svoje prehranjevalne verige. Predsednik Zdravko Počivalšek se bo vrnil v turistični del gospodarstva, s katerim se je kot minister veliko ukvarjal. Mnogi bodo izviseli, a se tega sploh še ne zavedajo. Nekateri so že poiskali nove priložnosti. Janja Sluga je odšla h Golobu, Igor Zorčič je ustanovil stranko, vendar je njegova politična kariera končana. Kot predsednik državnega zbora je predolgo zavzemal nevtralno držo, ko v parlamentu ni dovolj močno zaščitil demokratičnih procesov. V stranki Konkretno sedaj vsak rešuje svojo zadnjo plat. Ne vidim prav nobene dediščine, ki bi jo bilo mogoče nadaljevati v kakršnikoli obliki."

Zakaj v Sloveniji tako množično uspevajo nove stranke?

"V klasičnem smislu pravzaprav ne gre za nove stranke, ki bi morale nastati na podlagi civilnodružbenega vrenja. V resnici gre za repozicioniranje ljudi, ki so v politiki že od nekdaj. To niso nove tvorbe po kvaliteti, ampak spremljamo zgolj nove oblike in barve z večinoma starimi parolami. Redko se zgodi, da se katera od novih tvorb obdrži na političnem prizorišču. Pojmovnik, ki ga uporabljamo pri opredeljevanju novih političnih strank in gibanj, je na splošno povezan z veliko zmešnjavo. Krog ljudi v Golobu vidi novega protagonista, vendar se je treba vprašati, kaj v imenu Gibanje pomeni svoboda. Kaj vključuje ta beseda razen tega, da gre za nasprotje vladavine Janeza Janše? Obljubljajo drugačno smer, kar je pri ustanovitvi novih strank premalo. Pogrešam prave iztočnice."

Kako preseči delitve v državi?

"Enostavnega recepta, kot ga poznamo za trdo kuhano jajce, ni. Ko se srečujem z ljudmi različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj, opažam, da ti pogovori niso prežeti s takšnim narativom, kot smo mu priča v času Janševe vlade, ki je neuspešno vodila epidemijo in predvsem veliko bevskala. Ko se ljudje srečajo zunaj političnih okvirov, se veliko lažje dogovorijo, saj vedo, kaj je v resnici pomembno za njihova življenja in navsezadnje za družbenopolitične ukrepe, ki se dotikajo upravljanja z državo kot nacionalno tvorbo. Če politika temu ne nameni dovolj pozornosti, zunanje okoliščine privedejo do tega, da se nekdo mora s tem ukvarjati, saj je v nasprotnem primeru na kocki preživetje."

Kako sploh razmišljati v teh norih časih, ko informacije dežujejo z vseh koncev in vse poteka zelo hitro?

"Treba je potegniti zavoro. Veliko preveč je nervoze, udarcev pod pas in neprimernih besed. Ljudem se ne ljubi veliko razmišljati, saj je to naporno. Veliko lažje je položiti kilometer asfalta, kar se običajno prodaja kot uspešna politična zgodba. Vendar produktivnost ne pomeni, da samo betoniramo in asfaltiramo. Produktivnost pomeni mnogo stvari, s katerimi bi se morali ukvarjati vsi družbeni podsistemi na čelu s politiko na državni ravni. Izzivi na področju izobraževanja in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti so bili spregledani že v času Cerarjeve vlade. Ne gre samo za financiranje projektov, ampak za določitev vsebin, kaj bomo v Sloveniji počeli. Bomo vsi postali računalniški programerji ali bomo asfaltirali ceste? Narod je razumljivo zmeden, ker nam različni ljudje ob vsaki priložnosti sporočajo različne stvari. Družbeni dogovor pomeni, da nam mora biti jasno, na čem država sploh obstoji. Pomembne so osnovne potrebe. Ni več tako samoumevno, da bo vedno vsega dovolj za takšno ceno, kot si jo želimo potrošniki. Treba je doseči veliko več od tega."

Kaj je prinesel mandat obeh vlad med letoma 2018 in 2022?

"Mandat je potekal vse prej kot gladko. Problemi so nastali že v koaliciji Marjana Šarca in upam si napovedati, da bo imel tudi Golob ob potencialnem sestavljanju nove vlade težave z Levico. O Janševi vladi je škoda izgubljati besed. Vedenje posameznikov, njihove besede in dejanja so bile vsem na očem. Ljudi so živcirali z vsakodnevnim spreminjanjem ukrepov med epidemijo, smrti zaradi covida je bilo ogromno, spomnimo se izpadov notranjega ministra, sprehajanja s šmajserji po Ljubljani, vodnega topa, kaznovanja protestnikov, napadov na institucije ... Čeprav Janša želi ​ uničiti delovanje svobodnih medijev, ste novinarji v svojih komentarjih relativno uspešno beležili dogajanje v državi. Levosredinske stranke mesec dni pred volitvami ne bi smele nasesti scenografiji, ki jo Janša ustvarja z izkoriščanjem zunanjepolitičnih kriznih žarišč v Ukrajini. Slovenija si enostavno ne sme privoščiti, da bi s solo akcijami premierja usmerjala potek dogodkov na bojišču. Prav tako ne more preprečiti vojne."

Bodo volitve prelomne?

"Ne, si bomo pa vsaj oddahnili od nervoze, ki jo povzroča politična desnica s svojimi ukrepi in retoriko sejanja sovraštva ter povzročanja delitev. Po volitvah se bomo soočali z enakimi izzivi, kot jih imamo danes."

Kakšna bo Slovenija 2030? Bomo živeli boljše, kakšen je potencial?

"Slovenija zagotovo ima potenciale, prav tako ima zapisane krovne dokumente, ki niso tako slabi, vendar šepamo pri izvedbi operativnih programov za izvajanje različnih strategij. Govorim o področju znanosti, raziskovanja, izobraževanja, gospodarstva, kmetijske politike ... Dobro je, da nas po volitvah čaka pozitivna sprememba, k čemur bi vsak od nas moral prispevati svoj delež z udeležbo na volitvah. Razdelitev glasov znotraj levosredinske koalicije je manj pomembna od tega, da dobimo novo vlado, pri čemer družba nosi odgovornost, da bo po volitvah z enako mero kritičnosti kot pri Janši ocenjevala početje najvišjih predstavnikov oblasti."