(INTERVJU) Boris Sovič: Minister Vrtovec naj se raje ukvarja z energetsko krizo

Gospod Sovič, na mariborskem Trgu generala Maistra ste v odzivu na očitke dejali, da boste proučili sklep o odpovedi in zavarovali svoje pravne interese. Že razmišljate o tožbi ali ste jo morda celo že vložili?

"Tega ne želim komentirati, ostajam pa pri tem, kar sem rekel. Mislim, da je prav, da se ustrezno zaščitijo pravni interesi posameznika in njegove družine."

Isti dan smo na sosednji strani objavili intervju z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem, ki je dejal, da sta bila vi in Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana krivdno razrešena. Nato se je izkazalo, da ni tako ... Kako si to razlagate?

"Težko rečem, od kod ministru Vrtovcu drugačne informacije od teh, ki so jih objavili predstavniki nadzornega sveta. Tovrstnih informacij, ki se tičejo nadzornega sveta, njegovih pristojnosti in odgovornosti, niti ne bi smel imeti, saj imajo ustrezno stopnjo zaupnosti. Kako bi lahko minister na zakonit način dobil takšne informacije, ne vem, to pa morebiti kaže, da korporativno upravljanje ni razumljeno in izvajano tako, kot bi moralo biti."

Čeprav minister Vrtovec vseskozi zatrjuje, da s kadrovanji nima nič, in se prav tako sklicuje na korporativno upravljanje, na organe nadzora in na Slovenski državni holding, ki je formalni večinski lastnik elektrodistribucijskih podjetij, pa ima vseeno veliko o tem povedati ...

"Vaša ugotovitev je točna. Če s tem res nima nič, ni jasno, zakaj je to v Hrastniku napovedoval. Ob tem je v neugoden položaj postavil tudi nadzorne svete, ki bi sicer morali delovati izključno v dobro gospodarske družbe, ki jo nadzirajo, ne pa upoštevati takšna ali drugačna navodila od zunaj. Neobičajno je, da je minister zamenjave v energetiki kar eksplicitno napovedal, ko pa se je to udejanjilo, pa nenadoma trdi, da s tem nima nič. To kaže na neprimerno ravnanje in delovanje."

Večkrat, tudi v ponedeljek, ste v državnem zboru opozorili na politične pritiske. Glede na to, da je vašega kolega iz Elektra Ljubljana Andreja Ribiča k odstopu nagovarjal generalni sekretar SDS Borut Dolanc, nas zanima, ali se je tudi z vami sestal generalni sekretar Nove Slovenije Robert Ilc, ko je bil poleti viden v okolici sedeža vaše nekdanje družbe?

"Zato, da bi bil gospod, ki ga omenjate, viden v okolici sedeža družbe, ne vem. Jaz se z njim vsekakor nisem sestal."

Nova Slovenija naj bi v soglasju s preostalima koalicijskima partnericama, predvsem SDS, prevzemala položaje v slovenski energetiki ...

"Težko rečem, ali je tak dogovor ali ne, vsekakor pa je videti tako, saj kadri, ki so blizu stranke, ki jo omenjate, res neobičajno hitro in ne glede na reference prevzemajo zelo odgovorne položaje. Ob čemer se morebiti ne zavedajo tveganj, ki jih s tem povzročajo, in odgovornosti, ki jo prevzemajo. V dobrem tednu sta na primer dve največji elektrodistribucijski družbi, ki z električno energijo oskrbujeta skoraj 60 odstotkov prebivalstva in gospodarstva v državi, ostali brez predsednikov uprav. Že več kot en mesec sta ti družbi še zmeraj brez vodstev, ki bi imela polni mandat. Kot izhaja iz vašega vprašanja, bi težko sklepal kaj drugega kot to, da se na hitro poizkuša osvojiti čim več pozicij. Saj so tudi kdaj prej imele politične stranke tovrstne ambicije, a se nikdar v energetiki to ni delalo v tako zahtevnih okoliščinah s tako na silo prekinjenimi mandati in podjetja prepuščalo začasnim vodstvenim rešitvam. Še posebej, ker smo sredi zdravstvene krize, ko je oskrba z električno energijo še bolj pomembna kot sicer. Če upoštevamo še, da smo tudi sredi zelo hude energetske krize, v tako zahtevnih časih posegati v te družbe na tak način, je seveda popolnoma neprimerno in kaže, da ti ljudje nimajo občutka niti za stvarnost niti za odgovornost do svojih pristojnosti."

Dejali ste, da so politične stranke imele ambicije v energetiki. Vi ste dolgoletni vidni član SD, kako je bilo v vašem primeru?

"Eden od poslancev me je v ponedeljek v državnem zboru neposredno vprašal, ali bi bil imenovan na mesto predsednika uprave, če ne bi bil član stranke. Podobno je bilo insinuirano tudi v enem od medijev. No, dejstva so nesporna. Na javni razpis za to delovno mesto se je leta 2012 prijavilo več kandidatov. Bila je zahtevana univerzitetna izobrazba, sam pa imam tudi magisterij znanosti s področja elektrotehnike, kar je nad zahtevano ravnijo izobrazbe za Elektro Maribor. Zahtevanih 15 let delovnih izkušenj sem presegel za več kot deset let. Precej sem tudi presegal zahtevane izkušnje na vodilnih delovnih mestih in pri aktivnem znanju tujih jezikov. Ali je pri imenovanju politika igrala kakšno vlogo, bi težko rekel, sem pa vsekakor več kot izpolnjeval vse razpisne pogoje. Mimogrede rečeno, tudi tistega o nekaznovanosti in o tem, da nisem v nobenem postopku, kar danes ni pogoj niti več za ministra. Meni ni znano, da bi stranka SD obvladovala nadzorni svet, to niti ne bi bilo možno. Kolikor se spomnim, je bil med člani le en član stranke SD, če sploh. Zato je ta insinuacija neutemeljena, žaljiva in kaže, kako se nekateri spuščajo celo na osebno raven, da bi opravičevali sporna ravnanja. Kakšni ljudje so to, da brez elementarne morale svoje politične ambicije uresničujejo tako, da druge diskreditirajo?"

Tudi naslednje vprašanje se navezuje na to. Po vašem odzivu je predsednik nadzornikov Elektra Maribor Samo Iršič napovedal nova dejstva v zvezi z vašo razrešitvijo, o katerih, kot je dejal, ni mogel javno govoriti, in dodal, citiram: "Bodo pa verjetno določene inštitucije te zadeve v prihodnosti razkrile." Veste vi morda več o tem, vas to morda skrbi?

"O tem ne vem nič. Če bi kaj takega res imeli, bi bilo prav, da bi to na sicer časovno kar zahtevnih sejah tudi povedali. Je pa zanimivo, da nekdo, ki je nenadoma prišel v družbo, napoveduje, kaj bodo v prihodnosti naredili organi, ki niso v njegovi pristojnosti, po naključju (ali pa tudi ne) pa jih vodijo osebe iz iste politične opcije. Kako lahko omenjeni gospod ve, kaj naj bi organi sploh naredili in na podlagi česa? Menim, da bi to moralo marsikoga v tej državi skrbeti. Gre za nesprejemljive poskuse diskreditacije. Vtis je, da se iščejo izgovori za realizacijo čimprejšnje zasedbe čim več položajev, predvsem glede na to, da se čas volitev bliža."

Začasni predsednik Jože Hebar je opozarjal predvsem na zaostanke pri priključevanju malih proizvajalcev iz obnovljivih virov v omrežje in obljubil, da bodo glavnino zaostankov skušali sanirati še do konca leta.

"Zanimivo, da je tudi minister Vrtovec s tem opravičeval, zakaj je julija napovedoval v Hrastniku menjave v energetskih družbah. Če se, kot trdi sedaj, ne vmešava v korporativno upravljanje, zakaj je torej napovedoval nekaj, kar ni v njegovi pristojnosti? V njegovi pristojnosti in odgovornosti pa je, da v Sloveniji še vedno ni vzpostavljen predvidljiv, vzdržen in trajnosten sistem spodbujanja samooskrbnosti, ki bi investitorjem v obnovljive vire energije dolgoročno zagotavljal varnost njihove naložbe. Ker ljudje vedo, da sedanji sistem samooskrb ni v skladu z usmeritvami EU in se bo v kratkem končal, novega sprejemljivega sistema pa ni nikjer, se kampanjsko enormno povečujejo vloge za priključevanje, na kar pa smo se odzvali. Prizadevali smo si priključiti čim več elektrarn, hkrati pa z natančnim preverjanjem možnosti priključitve v omrežje dosledno pazili na to, da ne bi bil zaradi novih priključkov elektrarn ogrožen niti eden od naših 220 tisoč odjemalcev električne energije. Sprejemali smo vse potrebne ukrepe, da bi prispele vloge za soglasja za priključitev rešili najkasneje do konca leta, kar je kasneje tudi razkril moj začasni naslednik. Vsa elektrodistribucijska podjetja pa so že aprila zagotovila, da bodo zaostanki najkasneje do konca leta zmanjšani na minimum, in tega smo se tudi držali. Torej glavni očitek, ki ga omenja minister, ne vzdrži."

V drugih elektrodistribucijskih podjetjih ni bilo toliko odstopanj in dolgotrajnih reševanj zahtevkov. Zakaj je Elektro Maribor pri tem izstopal?

"Nismo izstopali po številu zavrnitev, trajanje in zahtevnost reševanja zahtevkov pa je povezana tudi s tem, da je v primerjavi z drugimi elektrodistribucijskimi družbami na področju Elektra Maribor že nadpovprečno število obnovljivih virov, ki so vključeni v omrežje. Vsi predsedniki uprav distribucijskih podjetij smo ministrstvu za infrastrukturo spomladi predstavili oceno, da bodo zelo verjetno že v letu 2022 nastale precejšnje težave pri priključevanju obnovljivih virov in da bo treba temu primerno povečati jakost zlasti nizkonapetostnega omrežja. Prav ministrstvo za infrastrukturo ima ključno odgovornost, da se zagotovijo ustrezni viri za potrebno občutno povečanje investicij v distribucijska omrežja. In kaj se je zgodilo? Lani so se denarna sredstva za to celo zmanjšala zaradi sprememb, ki jih je minister podprl. Dodatno so nato v načrtu za odpornost in okrevanje sicer zagotovili 30 milijonov evrov, kar pa predstavlja le en odstotek manjkajočih virov za investicije. Poleg priključevanja obnovljivih virov je treba v omrežje priključevati seveda tudi druge porabnike, ki potrebujejo nov ali močnejši priključek. Potrebe odjemalcev in proizvajalcev se namreč močno povečujejo. Elektro Maribor je tako samo letos povečal priključno moč proizvodnje za 20 megavatov, priključno moč odjema pa za 59 megavatov."

Kakšni pa bodo vaši naslednji poklicni izzivi? Ker ste nekdanji župan in viden član stranke SD, nas pred supervolilnim letom zanima, ali so povezani s politiko.

"Težko rečem, ker sem še v drugih aktivnostih. Ne bi izključil ničesar, ne bi pa tudi ničesar napovedal. To je stvar širšega premisleka. V dosedanji karieri sem bil že v številnih zelo zahtevnih situacijah soočen s številnimi izzivi, in to na strokovni, korporativni, lokalni, državni in mednarodni ravni. Velikokrat sem moral v kratkem času spremeniti področje delovanja, to mi je vedno predstavljalo izziv in me ohranjalo v kondiciji."

Kako pa ocenjujete politične razmere v Mariboru, ki so jih dobro pregrele predvsem visoke položnice za ogrevanje?

"Moram priznati, da ne spremljam podrobno delovanja mestnega sveta. Upam pa, da ni takšnega vzdušja, kot sem ga bil jaz deležen. Če se spomnim, kaj vse se je nekoč dogajalo na mestnem svetu, kakšne predstave so nekateri zganjali, tudi žalitve so bile, res upam, da je tega zdaj manj. Moj fokus je bil doslej v gospodarstvu, kot energetik in kot Mariborčan pa sem seveda občutljiv na stiske, s katerimi se soočajo številne družine in posamezniki."

Župan Arsenovič je ekspresno našel krivca za nastalo situacijo v dolgoletnem direktorju Energetike, ki se je moral posloviti. Odstopila je tudi predsednica nadzornega sveta. Kakšna pa je v tej zgodbi odgovornost župana?

"Pomembno je, da ima Maribor družbo Energetika. Potem ko sem se po štirih letih vrnil iz tujine in nato prišel v Elektro Maribor, smo ugotovili, da je treba menjati kotlovnico. Rekel sem, da ne bomo gradili nove, ker še iz delovanja na mestni občini vem, da bo na Glavnem trgu daljinsko ogrevanje in se bomo tako lahko priključili kar na javno omrežje. A daljinske oskrbe na Glavnem trgu še zdaj ni, tako da smo se odločili za izgradnjo kogeneracije. Pri širjenju daljinskega ogrevanja bi bilo treba storiti več, premisliti pa tudi, kateri viri bodo nadomestili plin. Občina mora spodbujati širjenje javnega omrežja. S tega vidika mislim, da je prav, da je občina posegla vmes, ko se je izkazalo, da se bodo cene za uporabnike nesorazmerno povišale, ker niso bile pravočasno zakupljene količine plina za zadnji kvartal. Občina je s subvencioniranjem pokazala uporabnikom, da bodo varni, če bodo priključeni na daljinsko ogrevanje. Ker če si na daljinskem ogrevanju, ne moreš jutri brez težav preiti na drugi vir. Prav je, da je občina pomagala uporabnikom in izbrala ukrep, ki ne bo prizadel družbe Energetika. Se pravi, občina je zaščitila uporabnike, obenem pa ni izpostavila svojega podjetja."

Glede odstavitve direktorja Perca pa lahko potegnemo neko paralelo tudi z vašim primerom.

"Deloma, a je bil v omenjenem primeru župan toliko moškega, da je priznal, da je zahteval odstop direktorja, čeprav je s tem najbrž presegel svoje pristojnosti, minister pa to zanika. Predvsem pa je občina ukrepala v korist družbe in vseh njenih uporabnikov, v drugem primeru pa gre po mojem mnenju za ravnanje ministrstva, ki ni v korist družbe niti vseh uporabnikov. S potezo občine o subvencioniranju bo Energetika imela boljši rezultat, lažje bo investirala v nujno diverzifikacijo energentov in s tem v prehod na pretežno obnovljive lokalne vire energije za večjo odpornost na prihodnje skoke cen energije na svetovnih trgih."

Rešitev v občinskem subvencioniranju položnic Energetike so nekateri ocenili kot diskriminatorno do drugih prebivalcev Maribora.

"Upoštevati je treba, da je imela Energetika pod nekdanjim direktorjem zelo dobre poslovne rezultate in je zato tudi pomembno prispevala v občinski proračun. Ko je nastopila težava, ki vpliva tudi na rezultat, je breme prevzel ustanovitelj. Ko je prej občina imela koristi od Energetike, se nihče ni pritoževal, da je to diskriminatorno. Imajo pa seveda prav tisti, ki pravijo, da je treba skrbeti tudi za vse ostale uporabnike v Mariboru. To pa je tudi naloga države, ki naj pripravi ustrezen nabor ukrepov, da bo v času energetskih kriz - in povem vam, da ta ni zadnja - prebivalstvo in gospodarstvo imelo primerno varovalno mrežo. Evropska komisija je dala na mizo kar dober nabor ukrepov in je treba izbrati takšne, ki bodo pomagali ljudem, da zeleni prehod ne bi bil vir negotovosti. V svetu imate zelo veliko primerov, ko so odločitve, neposredno in posredno povezane z zelenim prehodom, povzročile stiske in pognale ljudi na ulice. Zeleni prehod je najzahtevnejši projekt te generacije. Ima tako pomembne učinke, da bo, če bo slabo izveden, raztrgal družbena tkiva. To, kar se dogaja s cenami energije, je uvod v to, kar nas čaka, če ne bomo primerno in premišljeno sprejemali ustreznih ukrepov na vseh ravneh - v lokalnih skupnostih, na pristojnih ministrstvih in tudi regulator, Agencija za energijo, ki je neobičajno tiho ob vsem tem. Energija bo morala biti vedno na voljo, toda v kakšnih količinah in po kakšni ceni? Si jo bodo lahko privoščili vsi, ki jo potrebujejo za življenje in delo?"

Kaj lahko naredi država ob nastopu energetske krize?

"Dve pomembni vprašanji se ob tem postavljata, na katera mora politika odgovoriti na državni in lokalni ravni. Prvo vprašanje je, ali bomo imeli dovolj virov energije. Drugače rečeno, ne sme se nam zgoditi, da bi imeli primanjkljaj energije, na primer za ogrevanje, za proizvodne procese, za mobilnost. Ali bo torej zeleni prehod potekal tako, da bo ves čas zagotovljena stabilna oskrba z energetskimi storitvami. To ni retorično vprašanje. Že nekajkrat se je zgodilo, tudi letos, da je razpadel evropski elektroenergetski sistem. In drugo pomembno vprašanje je, kaj storiti, da ne bi cene energije rasle v nebo in s tem povzročile energetsko revščino. Slovenija nima jasnega odgovora na prvo vprašanje, ne ve, kako bo nadomestila blok v Šoštanju in kako bo nadomestila jedrsko elektrarno po preteku njene življenjske dobe. In tudi ne ve, kako bo pokrila dodatne potrebe za toplotne črpalke, električna vozila. Govori se o jedrski elektrarni, kar je pomembna opcija. A šele ko bo znano, kakšna bo cena, bo možno reči da ali ne. Drugo vprašanje pa je, kakšne bodo nasploh končne cene energije. Si bosta prebivalstvo in gospodarstvo lahko privoščila potrebno energetsko oskrbo po sprejemljivih pogojih? Ves čas moramo imeti na voljo ukrepe, ki bodo preprečili, da prebivalstvo ne bi padlo v energetsko revščino in da bo gospodarstvo konkurenčno. Zato smo predlagali energetsko kapico. Smo v položaju, ko morajo države in EU vzpostaviti zaščitne mehanizme za svoje prebivalstvo in gospodarstvo. V Sloveniji se še to ni zgodilo, pa bi se moralo. Namesto da se minister za infrastrukturo ukvarja s kadrovanjem, ki ni v njegovi pristojnosti, bi bilo smiselno, da se posveča zadevam, ki so. Da v okviru svojih pristojnosti poskrbi za dolgoročno stabilnost države, kar se tiče energetske oskrbe."​

Če bo SD del prihodnje koalicije v državnem zboru, se morda vidite v vlogi infrastrukturnega ministra?

"Absolutno bi bilo neprimerno, da bi o tem karkoli rekel. Volitve so še pred nami, treba se bo zelo angažirati, da bi bile uspešne."

Vprašali smo vas zato, ker ste nanizali kar nekaj stvari, ki bi jih bilo treba urediti, da bomo to energetsko krizo prestali.

"Kot energetiku mi ni vseeno, ker vidim, kako stvari potekajo. In sem zelo zaskrbljen. Bomo v Evropi hitreje gradili nove proizvodne vire, kot bomo opuščali obstoječe, bomo dovolj okrepili omrežja in zagotovili potrebne hranilniške zmogljivosti, da bomo lahko pokrivali trajnostne potrebe uporabnikov? Bomo izbirali okoljsko, tehnološko in cenovno primerne rešitve? Kar zadeva slednjih, si na primer poglejte podatke Borzena. Mnogi v Sloveniji so imeli pomisleke nad visoko ceno energije iz TEŠ, ko je ta bila 60 evrov na megavatno uro. Poglejte, koliko damo samo za podpore za sončne elektrarne, 240 evrov, kar je štirikrat več. Saj razumete, da to ne gre. Potrebujemo obnovljive vire energije, a po razumni ceni in vsekakor ne tako, da se bodo individualizirale koristi in kolektivizirale obveznosti, kot se na primer dogaja sedaj pri samooskrbah. Vprašanje je, ali bomo imeli dovolj elektrike in kdo bo zmogel to plačati, če bomo sprejemali napačne odločitve. Odkrito povedano, kot energetik sem zaskrbljen."