(INTERVJU) Dr. Nedžad Grabus: Zakonsko bi morali prepovedati islamofobijo

Petnajst let je dr. Nedžad Grabus na čelu Islamske skupnosti v Sloveniji strpno in spoštljivo razvijal in utrjeval medkulturni in medverski dialog, za kar mu je konec preteklega leta predsednik republike Borut Pahor izročil državno odlikovanje – srebrni red za zasluge. Grabus, ki mu je uspelo v tem času izpolniti skoraj pol stoletja trajajoči sen tukajšnjih muslimanov – izgradnjo džamije v Ljubljani, je z imenovanjem za sarajevskega muftija kot eden najpomembnejših verskih dostojanstvenikov in intelektualcev postavljen pred nove izzive; s strpno retoriko, dialoškostjo in sodelovanjem prispevati k temu, da 25 let po koncu vojne v BiH iskre, ki jih kreše nacionalistična politika, ne bi zanetile novega spopada.

Čestitke za odlikovanje, gospod Grabus. Zaradi razplamenele islamofobije, ki ni zaobšla niti Slovenije, ste bili sami in tudi Islamska skupnost pogosto tarča napadov. Kako težko je bilo delovati v takem okolju? Se zdaj v Sarajevu soočate s podobnimi težavami?

"Ni bilo lahko, še zlasti ne takrat, ko smo bili deležni verbalnih zmerljivk, napadov. To so bila obdobja, ko je bilo zelo težko ostati miren in izbirati besede, ki so prispevale k ohranjanju mirne krvi in hladnih glav. A smo ves čas uspeli delovati povezovalno, na kar sem zelo ponosen, obenem pa počaščen, da sta tako država kot predsednik republike Borut Pahor prepoznala ta trud. V Sarajevu obstaja odlično sodelovanje med različnimi verskimi in cerkvenimi inštitucijami in ustanovami, vendar je politična situacija zelo zapletena. Obstaja politični diskurz, ki nenehno, že od razpada Jugoslavije, nespoštljivo in zelo ponižujoče govori o muslimanih, kljub sodbam za vojne zločine, genocid. Trudimo se ohraniti dialog in razumen odnos v tem procesu."

Koliko tovrstna priznanja in vaša dediščina lahko prispevajo k večjemu sprejemanju muslimanov in islama?

"Proces, v katerem se spoznavamo, poslušamo in učimo, je vedno dvosmeren. Islamska skupnost mora nadaljevati programe in projekte, ki bodo širši slovenski družbi omogočili, da čim bolje spozna naše delo, bistvo naše vere in tudi same skupnosti. Proces spoznavanja pa mora teči tudi na nivoju drugih institucij, tudi državnih, zato je zelo pomembno, da se v izobraževanih sistemih ne le v Sloveniji, temveč v Evropi nasploh jasno definira, kako se bodo otroci učili ne le o različnih svetovnonazorskih pogledih, kulturah in religijah, temveč tudi, kako bodo interpretirani določeni zgodovinski dogodki. Evropa si ne sme dovoliti, da bi zgubila še eno stoletje, ne da bi imeli ljudje možnost učiti se o drugih, drugačnih, ki živijo v tem okolju. Muslimani v Sloveniji se niso pojavili z mano, na tem območju so prisotni že več kot stoletje, a smo kot manjšinska skupnost včasih v težjem položaju kot večinsko prebivalstvo, ker se moramo predstaviti, večina pa pogosto ne čuti potrebe, da bi spoznala lokalno skupnost, se kaj novega naučila."

Dialog z državo je bil prekinjen, saj so z izjemo Katoliške cerkve druge verske skupnosti v mandatu sedanje vlade ostale brez sogovornika. Urad za verske skupnosti je bil ukinjen.

"Želim verjeti, da se bo država tudi na tem področju ponovno organizirala. Razumljivo je, da ima Rimskokatoliška cerkev kot največja cerkev v državi tudi največje izzive. A zelo pomemben je tudi odnos do manjšinskih skupnosti in drugače verujočih ter dialog z njimi. Le z ohranjanjem dialoga je mogoče spoznavanje in jasno definiranje problemov, ki jih ima neka skupnost. Če se želi težave pomesti pod preprogo, lahko to vodi v konflikt, zato so občasna srečanja o odprtih vprašanjih med državo in versko skupnostjo nujna. Prepričan sem, da bo sedanji mufti Nevzet Porić nadaljeval po poti dialoga, ki smo ga začrtali v preteklih letih v vodenju Islamske skupnosti v Sloveniji."

Zastavonoše populizma, nacionalizma in ksenofobije, ki se vse bolj razvnema v tem delu Evrope, dialog z drugače mislečimi ne zanima.

"Evropa je zelo raznolik prostor. Imamo razvite demokracije, ki še vedno omogočajo razvoj svobode misli, filozofije, kulture in vključevanje različnih verskih idej. Imamo pa tudi Evropo, ki se še vedno uči in bori s svojo polpreteklo zgodovino. Sodobna Evropa zato še vedno išče skupni imenovalec ob vseh izzivih, s katerimi se sooča; in tudi zato je zelo težko definirati skupno evropsko politiko do pojavov, o katerih me sprašujete. Nekaj pa je gotovo; v Evropi zahtevamo vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in enake možnosti za vse prebivalce na določenem ozemlju. Če nekdo samo zaradi barve kože, porekla ali vere nima možnosti, da bi se izražal in razvijal v nekem okolju, to ni več le ustavno vprašanje, ampak vprašanje temeljnih principov, na katerih je bila vzpostavljena sodobna Evropa. Zastavonoše populizma, nacionalizma ne delijo evropskih pogledov do drugačnih, ki so enkrat muslimani, drugič Judje, tretjič sosedje, ki ob vas živijo stoletja. Verjamem, da Evropa premore dovolj moči, da se bodo ohranili dobri odnosi, seveda pa to ni odvisno le od nje, temveč tudi od razmerij med geostrateškimi igralci v svetu. Nič ni samoumevno in zagotovljeno, zato nihče ne more trditi, da bomo čez deset let imeli svobodo izražanja, kot jo imamo danes."

Najnovejše poročilo o islamofobiji v Evropi svari pred novo ero institucionalizacije državne islamofobije, omejevanjem verske svobode in marginalizacijo muslimanov.

"Bodimo realni. Evropa je bila vedno monolitna, razen v tistih predelih, ki so pripadali drugačnim civilizacijam, zdaj pa se sooča z različnimi idejami, in vprašanje je, kako je sposobna v svoj narativ vključiti tudi druge. O judo-krščanski civilizaciji se je začelo govoriti šele po drugi svetovni vojni, medtem ko se je o islamu v javnem diskurzu v Evropi začelo govoriti šele po padcu Berlinskega zidu, še bolj pa po septembru 2001. V primerjavi z Judi, ki so imeli svojo kulturno-intelektualno elito, pa se je uspela vzpostaviti kot relevanten subjekt v pogovorih o judovski kulturi in judovskem nasledstvu nasploh, muslimani svoje elite v zahodnem delu sveta niso imeli. Zato danes o islamu in muslimanih lahko govori vsakdo, tudi tisti, ki so daleč od Evrope in ne delijo evropskih vrednot. Tako se je islamofobija najprej vzpostavila na verbalni ravni, rdeči alarm pa bi se moral prižgati, če se bo ta prenesla še v zakone, izobraževalne sisteme ... Predstavniki EU so v pogovorih vselej izrazili željo, da bi ta problem rešili, a narejenega ni bilo nič."

Umanjkala so dejanja?

"Tako je. V zadnjih dvajsetih letih se ni resno pristopilo k temu problemu. Zakonsko bi morali prepovedati islamofobijo. Če Evropa tega ne bo naredila, me skrbi, kako se bodo stvari razvijale."

Zakaj se EU ne želi spopasti s to težavo?

"Evropa še vedno ni sposobna in pripravljena sprejeti dejstva, da so muslimani sestavni del evropskega narativa. Poleg tega imajo velike države, kot so Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija, zaradi zgodovine povsem različne interese. To lahko vidimo na stereotipnem odnosu do avtohtone muslimanske skupnosti v BiH, ki je evropska in deli enake demokratične vrednote, a jih sosedje še vedno ne želijo sprejeti za sobrate. Soočeni smo s pokroviteljskim odnosom do islama in muslimanov v Evropi, ki se jim ne dovoli, da se sami izrazijo in povedo svoje mnenje, temveč jih želijo definirati drugi."

Kako ste v tej luči razumeli Orbanovo izjavo, da ima BiH težavo integrirati dva milijona muslimanov?

"Muslimani v BiH smo zaskrbljeni za svoj eksistencialni prostor, čeprav smo star evropski narod, katerega izkušnja na teh tleh seže dlje od osmanskega imperija. Diskurz o islamu v BiH, ki da sega v turško obdobje, je diskurz zastavonoš sodobnega negativnega portretiranja muslimanov in to bi moralo skrbeti vse v Evropi, ne le v BiH. Tovrstne ideje so namreč pripeljale do genocida v Srebrenici in so tudi ideje tistih, ki danes negirajo genocid. Orban le širi ideje zanikovalcev genocida. Največji civilizacijski dosežek v tem kontekstu je, da ljudje v civiliziranem svetu sprejemajo odločitve sodišč, in mednarodno sodišče je presodilo, da je bil v Srebrenici izvršen genocid. V političnih in zakonodajnih institucijah BiH tega niso sposobni sprejeti. Zavržno je, ko takšna zanikanja pridejo tudi iz držav EU, zato lahko samo upam, da veliki madžarski narod ne bo sprejel tovrstnega diskurza."

V vojnah na Balkanu v 90. letih prejšnjega stoletja so imeli verski voditelji pomembno vlogo pri razvnemanju nacionalizmov. Kaj kot predstavnik muslimanov pričakujete od predstavnikov drugih ver v državi zdaj, ko je ponovno slišati odmev vojnih bobnov?

"Islamska skupnost v BiH ima jasna navodila reis ul uleme Huseina Kavazovića, da je treba v pogovorih z ljudmi ohraniti trezno glavo, se srečevati s predstavniki drugih ver in govoriti o stvareh, ki nas povezujejo, s ciljem, da ohranimo mir. Bošnjaki nimamo alternative, to je naša edina domovina in moramo jo ohraniti. Hkrati je treba narediti vse za ohranitev miru, saj bomo v vojni izgubili vsi, ne le Bošnjaki. Upam, da bo pri vseh prevladal razum in da bo tista Evropa, od katere to pričakujemo, naredila vse, da ustavi nove poskuse začetka vojne v BiH, kajti taka vojna bi ogrozila celotno področje vse do Avstrije. Vsi na tem območju smo v tem kontekstu dolžni narediti več, da se bodo ljudje zavedali pomena ohranitve miru."

Je zgrešeno prepričanje, da si Bošnjaki v 25 letih niso uspeli ustvariti političnih zaveznikov in tudi zato predstavniki drugih dveh konstitutivnih narodov, Srbov in Hrvatov, nenehno blokirajo delovanje države in razvnemajo strasti?

"Bošnjaki na srečo nismo na politični mizi, ampak za mizo. Drži pa, da bi bila situacija popolnoma drugačna, če se Hrvaška in Srbija ne bi nenehno vpletali v BiH. Namesto da bi se politiki dogovorili o delovanju državnih institucij, se preprečuje, da bi imeli delujočo državo. In to je tisto, kar skrbi ljudi. V BiH ni verskih problemov, kot je to želel prikazati Orban, BiH ima problem z državotvornostjo, s težavo nadzoruje svoje ozemlje, saj so prisotne nenehne težnje drugih držav, da bi imele oblast nad tem ozemljem. A Bošnjaki smo trdoživ narod. Naša največja moralna zmaga, glede na vse tragedije, ki so nas prizadejale, je, da uspevamo kljub vsemu ohranjati trezno glavo."

Pa ima BiH sploh možnost, da začne delovati kot polnokrvna država z voditelji, ki predstavljajo omenjene tri narode in so na oblasti že več kot dve desetletji?

"S konceptom države, kot je zasnovana, tudi Angela Merkel v BiH ne bi mogla biti uspešna. V BiH niso problem le politični voditelji, o katerih naj sodijo volivci, težava je napačno zastavljen sistem delovanja države, ki omogoča na tisoče blokad. V tem smislu morata Evropa in svet, če si dejansko želite, da bo tudi ta država zasnovana kot vse druge demokratične države, ukrepati na način, da blokade, ki sem jih omenjal, ne bodo mogoče."