(INTERVJU) Dr. Roman Jerala: "Kaj bo na voljo prej, cepivo ali zdravilo? Cepivo."

Nedavno ste dodali košček sestavljanke k rešitvi za covid-19. Kakšno je bilo obdobje od marca naprej? Dobili smo globalno težavo in globalna znanost se je zagnala v isti smeri, pospeški so bili neverjetni. To se je zgodilo prvič.
"Res, ne spomnim se takšne globalne krize, sploh pa ne pod takšnim časovnim pritiskom. Še februarja smo čudno gledali Kitajsko, kako uvajajo rigorozne ukrepe in zgradijo bolnico v par tednih. Bilo je naključje, ampak ravno takrat smo dobili obvestilo, da so nam odobrili evropski projekt Virofight, ki ima nekoliko futuristično, vendar sedaj dejansko izvedljivo idejo - obrambo proti virusu bi zasnovali tako, da bi naredili kletke iz DNK ali proteinov, ki bi objele virus in ga nevtralizirale. V tem konzorciju mi dizajniramo proteine, kolegi se ukvarjajo z DNK, sodelujejo pa tudi virologi. Sicer smo takrat načrtovali, da bi se lotili virusa gripe, a ko je bila Italija že zelo rdeča, sem predlagal kolegom, da bi se preusmerili na novi koronavirus. Spomnim se, da je bilo to v nedeljo v začetku marca. Rekli so, seveda, tudi mi smo pomislili na to, gremo v to smer. Ker smo že v preteklosti sodelovali pri razvoju cepiv, imamo nekaj izkušenj na tem področju, smo se odločili prispevati tudi v tej smeri. V začetku je bilo zelo težko, celo pošta je nehala dostavljati iz nekaterih držav, nismo vedeli, ali bomo lahko dobili reagente ali ne, preskrbovalne verige so se rušile.
Gre za tako pomemben problem človeštva, da je potrebno, da v svetu preverimo 1000 različnih pristopov in s tem povečamo verjetnost, da jih vsaj nekaj deluje. Številke so jasne: ZDA stane epidemija vsak dan 18 milijard dolarjev, Evropo okoli 12 milijard. Torej če cepivo dobimo samo en dan prej in skrajšamo epidemijo, so milijarde in tisoči življenj prihranjeni. Tudi sredstva, ki se zdijo velika, več kot deset milijard dolarjev, ki jih v ZDA vlagajo v cepiva, so zelo majhna v primerjavi z izgubami. Da ne govorimo o življenjih. Vsak dan umre več kot pet tisoč ljudi. Za višje stopnje kliničnih raziskav so potrebni višji vložki, zato bi bilo najbolje, da bi naredili neke vrste triažo - vzporedno primerjali med sabo cepiva na predklinični stopnji, pogledali, kako uspešno delujejo, in nato izbrali najboljša za naslednje korake. Bili so razmisleki, da bi za to situacijo potrebovali neke vrste koordiniran Projekt Manhattan, a se na žalost to ni zgodilo."
Kaj je torej glavna razlika med vašim cepivom in cepivom na osnovi adenovirusa, gre za tako imenovana vektorska cepiva? Vektorska cepiva uporabijo nenevaren virus za transport želenega genskega materiala v celice.
"V osnovi smo izbrali za vnos v celice DNK plazmid, tudi zato, ker je to tehnološko eno najbolj enostavnih cepiv za izdelavo. Proizvodnja ni zapletena, tudi cenovno in glede varnosti je ugodno, je pa manj učinkovit vnos v celice. Posebnost našega cepiva je, da nismo vzeli le virusnega proteina, ampak smo protein strukturirali v nanodelce. Tako imamo predstavljeno večje število kopij proteina na enem delcu, gre za 60 ali več kopij. Na isti dan, ko smo objavili članek, so tudi raziskovalci univerze Stanford objavili članek s podobnim pristopom. Gre za skoraj identično cepivo, kot je ena od naših petih variant, le da so oni imunizirali z izoliranim proteinom. Naša novost je, da smo uporabili poleg feritina še drug nosilec, ki ga doslej še niso uporabili za cepiva; je zelo kratek in je v naših rokah dal bistveno boljše rezultate kot druge štiri variante. Ta varianta je imela najboljšo sposobnost nevtralizacije virusa, dodatna prednost, ki je dolgoročno zelo pomembna, pa je, da ogrodje, ki je dodano proteinu, samo po sebi ni imunogeno. Torej se ne tvorijo protitelesa proti ogrodju, ampak samo proti virusnemu proteinu. Telo lahko namreč tvori protitelesa proti ogrodju, kar pomeni, da če boste naslednjič cepljeni, boste že imeli protitelesa, ki bodo nevtralizirala cepivo in ga bodo naredila manj učinkovitega. To je eden od razlogov, zakaj pri adenovirusnih cepivih uporabljajo adenoviruse šimpanzov. Ljudje imamo pogosto že protitelesa proti človeškim adenovirusom, ki sicer večinoma povzročajo le nedolžen prehlad in so za cepiva tako spremenjeni, da se ne morejo razmnoževati. Če bi uporabili cepiva s človeškim adenovirusom, bi protitelesa v ljudeh, ki so že bili okuženi z adenovirusom, cepivo lahko nevtralizirala. Človeške adenoviruse vsebujejo kitajsko, ameriško in rusko cepivo. Ocenjujejo, da ima 20 odstotkov ljudi protitelesa proti adenovirusu 5 in pri teh bo cepivo najbrž delovalo slabše. Oxfordsko cepivo, in še nekaj drugih, uporablja adenovirus šimpanzov, s katerim ljudje niso bili okuženi, in zato računajo, da bi bilo bolj učinkovito."
Kdaj bi lahko vaše cepivo prišlo do kliničnih raziskav?
"Trudimo se v tej smeri. Računamo, da bomo v kratkem poslali podatke o naši raziskavi na Evropsko agencijo za zdravila, kjer sedaj v času pandemije ponujajo brezplačen nasvet in v relativno kratkem času svetujejo, ali so rezultati in vloga primerni za začetek kliničnega testiranja. Na tem področju namreč v Sloveniji nimamo prav veliko izkušenj. Seveda bi morala testiranje odobriti javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, a če pridobimo ugoden signal od evropske agencije, bo to najbrž pomagalo. Koliko časa bo trajala ta presoja, pa težko rečem. Povezali smo se z veterinarji, zdravniki in farmacevti, da pripravimo vse potrebno za vlogo za začetek klinične študije. Težko je reči, koliko časa bo to trajalo, v principu nekaj mesecev, če ne bo dodatnih zahtev."