Koalicija KUL je napovedala več interpelacij ministrov v Janševi vladi, najprej zoper šolsko ministrico Simono Kustec. Kako to komentirate?
"Marsikaj od tega vzdušja, ki se ustvarja, je specifično za Slovenijo. Celoten šolski prostor v Evropi oziroma globalno je pred enakimi izzivi, države pa se jih lotevajo na različne načine. Tiste države, ki imajo višjo stopnjo precepljenosti, so bolj varne in imajo manj težav, kjer cepljenje ne dosega tako visokih številk, pa je problemov nekoliko več. Če bi pri nas uvedli tisto, za kar so se odločili v Italiji, torej, da bi lahko imeli šolniki, ki ne izpolnjujejo katerega od pogojev PCT, težave z delovnim razmerjem, bi nam opozicija očitala fašizem. Verjamem, da pri nas tega ne bomo uvedli, zato me še toliko bolj preseneča, da so sindikati, ki bi morali zagotoviti varnost učiteljic in učiteljev, pozivali k stavkam in uporom. Mislim, da so se razmere v šolskem prostoru zdaj že umirile in da so tudi ravnatelji dobili ustrezna pojasnila. Ministrica z ekipo in strokovnjaki na ministrstvu, zavodu za šolstvo in drugod so opravili zelo zahtevno in nehvaležno delo, zato so tovrstni očitki neosnovani in politično motivirani, najbolj pa škodujejo zlasti otrokom."
Mediji so ta teden poročali, da naj potek bolezni covid-19 pri ministrici ne bi bil tako zahteven, kot je sama sporočila. Večkrat se je že zgodilo, da ministrice v ključnih trenutkih ni bilo v službi. Se jo namerno umika iz javnosti?
"Če je okužba nastala v tem trenutku, verjamem, da je najhuje ravno ministrici, ki je ob številnih očitkih, ki letijo nanjo, dobila še to dodatno breme. Že ob prejšnji interpelaciji je dokazala in pokazala vse nasprotne argumente ter tudi pojasnila, da nismo bili država, ki je imela v času epidemije najdlje 'zaprte' šole. Simona Kustec se ne skriva in ne umika, po informacijah, ki jih imam, je potek te okužbe res zahteven in mora to enostavno preboleti. Verjamem, da bi si sicer najbolj želela, da bi lahko stopila pred novinarje in zadeve na ministrstvu koordinirala sama. Očitki, da se nekdo, ki je zbolel, umika, pa so najmanj neokusni."
Govori se tudi o interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Je minister iz vaše kvote strokovno podkovan za področje, ki ga pokriva?
"Njegovo strokovno podkovanost smo dokazali že na zaslišanju v državnem zboru, kjer je opozicija ob številnih vprašanjih dobila vse odgovore. Pokazalo se je, da so bili očitki glede posameznih podjetij, in ne vem, kaj še vse je bilo zraven, predvsem plod zelo bujne domišljije. Tudi ta interpelacija, če bo, je še ena od potez v nizu opozicije, da usmerja svojo energijo na koalicijo predvsem zato, ker želi zamaskirati nesoglasja znotraj lastnih vrst. Če želijo narediti tisto, kar si obetajo, torej da bi v prihodnje prevzeli oblast, bodo morali veliko več energije usmeriti v preseganje nesoglasij, ki izvirajo še iz časa Šarčeve vlade."
Na koliko glasov poslancev lahko koalicija SDS, NSi in SMC računa pri sprejemanju zakonov v državnem zboru?
"Situacija na glasovanjih je takšna, da je to težko povedati. Znotraj koalicije se zelo veliko pogovarjamo, tudi s strankami, ki razumejo, da je Slovenija v razmerah, ko je treba sodelovati in delati skupne korake. Včasih sinergijo najdemo, včasih ne, zgodi se lahko tudi, da je zgolj delna. Pri tem gremo od projekta do projekta oziroma od zakona do zakona. Vidimo, da so zelo negotova predvsem tajna glasovanja. Potrebni sta strpnost in potrpežljivost, pa tudi precejšnja mera pragmatizma. Upam pa si napovedati, da bodo zakoni, ki ne bodo uživali podpore, umaknjeni in ne bodo prišli na glasovanje."
Kaj boste storili, če se bo to ponavljalo? Kako dolgo lahko vladate, če ni podpore za ključne projekte tega mandata?
"Situacija s trenutno večino v tej vladi ni nič drugačna od tiste v prejšnji. Glavno razliko med Šarčevo in Janševo vlado vidim v tem, da je prejšnja vlada imela določene teme in področja, ki bi se jih dalo premikati naprej, medtem ko ima aktualna vlada drugačne poudarke, na primer precej več občutka za gospodarstvo, okrevanje ter investicije v infrastrukturo in zdravstvo. Končno smo prišli do nekih finalnih dokumentov tako glede demografskega sklada kot tudi glede dolgotrajne oskrbe in številnih drugih stvari, o katerih se je v prejšnjih vladah veliko govorilo, vendar pa kljub zadostnemu številu glasov za to ni bilo prave politične volje oziroma poguma, da bi te zadeve prišle na glasovanje. Določene stvari smo dali na papir, tako da se ve, kakšne so. Če pa si nekdo v nekem trenutku premisli, je to pač njegova legitimna pravica, volivke in volivci pa bodo ocenili, ali je bila ta poteza dobra. Verjamem, da potrebujemo drugačen način upravljanja z državnim premoženjem, dolgotrajna oskrba pa je nekaj, kar moramo nujno narediti."
Kaj bo z zakonom o demografskem skladu, potem ko je bilo glasovanje preloženo? Se v koaliciji po referendumu o vodah bojite novih referendumov?
"Dali smo si še nekaj časa, da vsi ti pogovori in ta dialog stečejo. Enostavno bomo videli, ali ta projekt oziroma rešitev, ki smo jo ponudili, uživa zadostno podporo. Med poletjem teh pogovorov ni bilo, zdaj pa smo spet v poslanskih klopeh in sestanki lahko stečejo. Že v tem mesecu bo slika veliko bolj jasna, dejstvo pa je, da se v drugih strankah še pogovarjajo, kako se bodo do tega opredelili, med drugim tudi v Desusu. Glede referendumov pa lahko rečem, da se bojim takih, kjer se ne odloča o vsebini, ampak o nekih drugih stvareh. Če se opredeljujemo le na podlagi tega, ali nam je ta vlada všeč ali ne, smo pripravljeni iti tudi v škodno rešitev, kar pomeni, da smo povsem zgrešili namen referenduma. Treba je ločiti referendume in volitve."
Z malo popravki bi lahko živeli še boljše
Vas morebiti snubi kakšna druga stranka, recimo SDS? "Ne. V teh najbolj kritičnih trenutkih je bilo precej nekega snubljenja, ampak v državni zbor sem prišel z eno ekipo in s to ekipo tudi delam. Skupaj smo sprejeli odločitev, da gremo v to vlado. Nekateri so se v tistih ključnih trenutkih tudi izmaknili in jih ni bilo tam, ko se je bilo treba opredeliti do tega, pa so bili osebno temu naklonjeni. Tudi številni, ki so bili v SMC, pa so zdaj kritični do te vlade, so na štiri oči, ko smo se srečali, rekli, dajte, naredite to vlado. Mislim, da je treba imeti v politiki jasen cilj. Delitve na levo in desno so preživete, Slovenijo si želim kot okolje, ki se ne spotika ob vsako malenkost. Imamo izjemne pogoje za življenje, že zdaj nam gre zelo dobro, z malo popravki pa bi lahko živeli še boljše."
Kaj boste storili glede zakona o nalezljivih boleznih, proti kateremu ste julija glasovali tudi koalicijski poslanci?
"Ta zakon je v pandemiji in vzdušju, ko so nekateri za in proti cepljenju, kot vroča žemljica. Zdi se mi, da utegne doživeti usodo iracionalnih potez in odločitev, ki utegnejo spet imeti vrsto negativnih učinkov na družbo. Če sprememb zakona ne bo, bo soočenje s pandemijo daljše, dražje, z več obolelimi, upam, da ne z več smrtnimi žrtvami. Ali se bo našlo soglasje, pa je težko napovedati."
Po sredini seji Knovsa so koalicijski poslanci sporočili, da so zaskrbljeni tudi zaradi levega ekstremizma, kamor so uvrstili tudi protestnike, ki so pred državnim zborom nadlegovali poslance. Se strinjate, da gre tu za leve ekstremiste?
"Deležen sem marsičesa, tudi številnih žalitev in groženj, trenutno z enega pola. Kot pripadnik politične sredine lahko sklenem, da nobena skrajnost ni nikoli dobra, čeprav bodo vedno obstajale. Če dajemo preveliko težo in pozornost ekstremom ter jim dajemo še dodatno veljavo, je to kontraproduktivno, je pa res, da te besede in dejanja v političnem, medijskem ali še kakšnem drugem smislu vedno zelo odmevajo. V SMC se trudimo iti v nasprotno smer, da bi se povezovali, zadeve umirjali in imeli neke skupne imenovalce. Zelo sem nenaklonjen temu, da bi drveli v anarhijo, kjer potem nič več ne bi veljalo."
Na twitterju ste komentirali akcijo petkovih protestnikov na Kredarici, medtem ko se glede rumenih jopičev niste oglašali. Zakaj ne?
"Ker jih v bistvu sploh nisem jemal resno. Šlo je za provokacije oziroma nekakšen pingpong, ko na eni strani neki ekstrem nekaj naredi, potem pa se drugi ekstrem odzove. Pred tem so bile tudi izjave, da je Hitler heroj. Mislim, da za nikogar ni in ne more biti Hitler heroj, pa še kdo drug ne. V srednji šoli so me zelo lepo naučili, da obstajajo trije totalitarizmi in da moramo imeti do vseh zelo zadržan odnos. Sam ga imam."
Ko gre za prihodnost SMC, ali podpirate spremembo imena stranke in sodelovanje v gibanju Povežimo Slovenijo?
"Spremembe so edina stalnica tudi v političnem prostoru. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je programski kongres napovedal že, ko je postal predsednik stranke, potem pa je prišla pandemija. Na septembrskem kongresu se še ne bomo povezali ali združili s katero od strank ali gibanj, ampak se bo predsedniku podelil mandat, da izpelje te procese. Lahko pa že zdaj povem, da želje in volje za povezovanje in združevanje obstajajo, tako da računamo še na kakšen drugi kongres, kjer bi potem to tudi izpeljali. Hkrati je tudi v SMC dozorela želja, da se spremeni ime stranke. Kmalu bo tudi znano, kako bomo to naredili."
Kje se vidite po naslednjih volitvah? Boste še poslanec?
"Če se s politiko nekaj časa profesionalno ukvarjaš, potem je morda koristno, če izzive iščeš na nekem drugem področju oziroma najmanj kombiniraš. Nekateri pravijo, da v prihodnjem sklicu ne bom več poslanec. Včasih se nasmehnem in si rečem, da bi verjetno drugače razmišljali, če bi vedeli, koliko prednosti imaš, če nisi poslanec, in koliko neprijetnih stvari je vezanih na to funkcijo, sploh v tako zaostrenih političnih razmerah."
