Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je s študijo slovenske oskrbne verige z mesom izpostavil in dvignil kar precej prahu s tem, da v Sloveniji nimamo konkurenčnih vertikal - od reje, predelave do kupca -, ter da glede reorganizacije verige in ponudbe v zadnjih dvajsetih letih na tem področju ni bilo narejenega kakovostnega premika. Kaj je po vašem največji izziv govedoreje v Sloveniji z vidika teh vertikal? In glede doseganja cen na trgu?
"Z navedeno ugotovitvijo dr. Kuharja se strinjam. Za zagotovitev večje stabilnosti in dolgoročnega razvoja panoge je med drugim treba vzpostaviti zavezujoče dolgoročne poslovne odnose med rejci, predelovalci in trgovskimi podjetji. Ugotavljamo, da nekateri rejci še vedno nimajo interesa za sklepanje dolgoročnih pogodb. Po naših informacijah raje iščejo kratkoročne dobičke na trgu, kar pa je v času kriz pomanjkljivost, ki povzroča padec cen in težave z odkupom. To povzroča težave predelovalni industriji in trgovskim podjetjem, ki si ne morejo zagotoviti ustreznih količin surovin govejega mesa, zato te surovine iščejo na tujih trgih, kjer je goveje meso tudi cenejše od tega mesa v Sloveniji. "
Kako je na verigo vplival covid-19?
"Negativen vpliv na vertikalne verige ima seveda tudi epidemija, ki ima za posledico zaprtje segmenta HoReCa, to je prekinitev dobavne verige gostinskim in turističnim podjetjem. To je posebej vidno v verigi preskrbe s kosi govejega mesa višje kakovosti, katerega poraba se je z zaprtjem segmenta HoRoCa ustavila, zato imajo nekatere klavnice težave s prodajo omenjenega višjekakovostnega govejega mesa.
Trenutno stanje v verigi preskrbe z govejim mesom je gotovo eno bolj problematičnih, vendar zagotovo predstavlja tudi priložnost za ureditev razmer. V sedanji situaciji bi lahko svojo vlogo odigrale predvsem zadruge in predelovalna industrija, ki bi rejcem lahko ponudila ustrezne dolgoročne pogodbe za omogočanje stabilne dobave surovin. Na drugi stani pa bi si zadruge in predelovalna industrija morale prizadevati za dolgoročno pogodbeno sodelovanje s trgovskimi sistemi. Tako vzpostavljena veriga bi omogočala vnaprej znane pogoje sodelovanja in cene ter s tem stabilno prirejo in ponudbo lokalnega govejega mesa."
Več kot tretjina govejega mesa v Slovenijo prihaja iz uvoza z nizkimi cenami. Kaj to pomeni? Res nimamo doma dovolj potenciala, spodbud oziroma komu je to v interesu? Je res ključna samo cena?
"Slovenija je del trga EU, kjer poteka prost pretok blaga in storitev. Slovenski rejci tako lahko prodajajo goveje meso v druge članice EU, prav tako pa imajo maloprodaja in klavnice pravico goveje meso kupiti v drugih članicah EU. Ocenjujemo, da je, kot ste že sami navedli, mnogokrat v ospredju ekonomski interes."
Tudi nekateri rejci še vedno nimajo interesa za sklepanje dolgoročnih pogodb in raje iščejo kratkoročne dobičke na trgu, zato se predelava in trgovina usmerita v uvoz.
Rejci govejega mesa so prejeli 100 evrov pomoči na zaklano žival, a ministrstvo preučuje možnosti za ponovno pomoč sektorju.
Za krepitev sistematičnega dnevnega komuniciranja s potrošniki o prednostih lokalne hrane tudi preko spleta in facebooka.
Kmete je prizadela epidemija, tudi vreme, zato bi bilo treba vnaprej doreči znane pogoje sodelovanja in cene ter s tem stabilno prirejo in ponudbo lokalnega govejega mesa.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se je v državi od leta 2002 število rej goved zmanjšalo za 38 odstotkov, število rej s kravami pa kar za 46 odstotkov. Po drugi strani se je za 78 odstotkov povečalo število goved in krav na kmetijo ... Ali niso to skrb zbujajoči podatki z vidika ohranja podeželja, kmetijstva in samooskrbe? Kaj boste storili, da se položaj izboljša?
"V sektorju govedoreje so potekali intenzivni procesi prestrukturiranja, še intenzivnejši so bili v mlečnem sektorju. Obenem pa je proizvodnja ostala na podobnih ravneh tako pri mleku kakor tudi pri mesu, kjer lahko govorimo o tako imenovani pozitivni samooskrbi. Za izboljšanje oziroma ohranjanje položaja kmetij izvajamo ukrepe v okviru neposrednih plačil in tudi ukrepe iz Programa razvoja podeželja. V sektorju govejega mesa so tako rejci pridobili pomoč v višini 100 evrov na zaklano žival.
Eden izmed sicer mehkejših ukrepov ministrstva je tudi informiranje in ozaveščanje potrošnikov o pomenu poseganja po slovenski lokalno pridelani in predelani hrani, cilj je povečanje povpraševanja po tovrstni hrani, kar neposredno vpliva na ohranjanje podeželja, kmetijstva in samooskrbe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v minulih letih izvedlo vrsto kampanj splošne promocije. Od leta 2016 izvajamo generično promocijo po Zakonu o kmetijstvu in sektorsko promocijo po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP), ki jo sofinancirajo MKGP in sektorji, ki se vključijo v to obliko promocije. Od leta 2016 do sredine 2019 je potekal prvi triletni program promocije za sektorje mleka, govejega mesa in perutninskega mesa. Vsi omenjeni sektorji (mleko, goveje meso, perutninsko meso in sadje) so se že vključili v naslednje triletno obdobje promocije: za sektorje mleko, goveje meso in perutninsko meso se bo promocija ponovno začela letos jeseni in bo trajala do pomladi 2023; za sektor sadja se bo predvidoma nadaljevala do pomladi 2024 (trenutno se sprejemajo pravne podlage)."
Številni kmetje so do epidemije zaslužili dodaten evro s predelavami mesa, mleka ... V času krize je prodaja močno padla. Kako jim boste pomagali?
"V sektorju govejega mesa so rejci na podlagi ukrepov do 30. septembra 2020 pridobili omenjenih 100 evrov na zaklano žival, za obdobje po 1. oktobru pa še proučujemo možnosti za ponovno pomoč temu sektorju. Sektor mleka za zdaj ni imel tolikšnih izgub kot sektor govejega mesa, zato od ministrstva ni bil deležen finančnih spodbud v obdobju epidemije.
Če ponovno dodamo tako imenovane mehkejše ukrepe: poleg promocijskih kampanj, ki jih ministrstvo izvaja skladno z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in se bodo letos izvajale za kar tri sektorje, meso, mleko in sadje, in Zakonom o kmetijstvu, kjer bo letos še poseben poudarek na ekološkemu kmetijstvu in shemah izbrane kakovosti, na MKGP sistematično dnevno komuniciramo s potrošniki o prednostih lokalne hrane tudi na spletni strani www.nasasuperhrana.si in na facebook strani Naša super hrana, kar bomo aktivno nadaljevali tudi v prihodnje.
Lani smo - tudi zaradi epidemije covida-19 - intenziteto prispevkov podvojili. Od leta 2020 je na omenjeni spletni strani v celoti prenovljen zemljevid lokalnih ponudnikov hrane (trenutno jih je več kot 700), ki se kaže kot zelo uspešen projekt, saj ima velik obisk. Glede na isti termin lani se je v marcu in aprilu 2020 povečal obisk spletne strani za kar 690 odstotkov, na letni ravni pa za 300 odstotkov. Kmete tudi ves čas pozivamo, da se predstavijo na tem zemljevidu lokalnih ponudnikov, ki jim omogoča, da predstavijo vse certifikate, ki jih imajo."
Zaradi nakopičenih težav v kmetijstvu ob epidemiji, ki je zadeve poglobila, (prašičereja, govedoreja, poljedeljstvo, viški mesa, cene ...), je že bil ustanovljen protestni odbor, v katerega so vključeni predstavniki KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, in napoveduje protest. Neuradno je ena od možnosti zaprtje dovozov do distribucijskih centrov trgovskih verig, če ne bi želele sprejeti zadostnih količin slovenske hrane, ali do proizvodnih centrov slovenskih mesnopredelovalnih podjetij? Kako komentirate napoved protesta in kaj boste kot minister storili, da bi se razmere izboljšale?
"Napoved protestov je seveda legitimno dejanje in je usmerjena predvsem v verigo preskrbe s hrano. Napoved razumem kot izražanje nezadovoljstva z razmerami, ki se dogajajo med deležniki znotraj verige preskrbe s hrano. Kmetje, ki so v Sloveniji še vedno temelj proizvodnje hrane in urejanja podeželja, želijo sporočiti, da se soočajo s težkimi razmerami, ki jih krojijo tako epidemija kot tudi vremenske razmere. Cene določenih izdelkov so se na trgovskih policah dvignile, medtem ko kmetje trdijo, da se je cena za njihove pridelke, proizvode in živali znižala in ne dosega povprečja EU. Zato izražajo nasprotovanje in želijo, da se delež v prehranski verigi pravično porazdeli. Kot nekdanji varuh v prehranski verigi zato tudi v funkciji ministra zelo podpiram čimprejšnjo primerno ureditev odnosov v verigi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
