Leto ministrovanja je za vami. Katere od zadanih ciljev ste v tem času izpolnili, na kaj ste najbolj ponosni?
"Ponosna sem na vse, kar nam je uspelo realizirati, in realizirali smo bistveno več ciljev, kot jih je bilo zastavljenih v koalicijskem sporazumu ali na mojem zaslišanju v državnem zboru. Ponosna sem tudi na to, da smo uresničili določene zadeve, ki so kar nekaj let stale in jih prejšnjim ministrom ni uspelo uresničiti.
Več dosežkov bi izpostavila. Sistemske in interventne ukrepe, ki smo jih sprejeli - tudi v času epidemije - in s katerimi smo zaščitili najbolj ranljive skupine. Tukaj so zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke ter spremembe zakona o izvršbi, s katerimi smo zaščitili najbolj ranljive, njihov dom in domače živali ter potrošnike, ki vzamejo kredit. Že leta 2016 nam je bilo z direktivo naloženo, da zavarujemo osebne podatke, in to smo uspeli skozi zakon o zaščiti osebnih podatkov pri obravnavi kaznivih dejanj, s čimer smo preprečili verjetno tožbo Evropske komisije zaradi zamude pri implementaciji.
Pomembna prioriteta mojega ministrovanja je tudi hitrejši in učinkovitejši pregon kaznivih dejanj. Zato smo pospešili številne aktivnosti in sprejeli nabor skoraj dvajsetih ukrepov v celotni verigi pravice, torej pri policiji, tožilstvu in sodstvu, ter na njih še naprej delamo."
Težko sprejemam, da se, čeprav smo že v 21. stoletju, o zlorabi otrok sploh še pogovarjamo
O kakšnih ukrepih govorite?
"Določili smo, da je treba kazenski spis urediti na način, da je pregleden, da se hitro ugotovi, kateri so dokazi. Urejamo digitalizacijo kazenskega spisa, določili smo sodelovanje med policijo in tožilstvom na način, da redno spremljajo, ali se spoštujejo instrukcijski roki. Na sodiščih smo zagotovili, da se druga stopnja zadev ne vrača v ponovno sojenje, ampak odločijo o zadevah. Z vsem tem in še z drugimi ukrepi želimo v celotni verigi pravice pohitriti te postopke. Predvsem pa si želimo, da bi se vloga tožilstva pri vsem tem okrepila.
Nadaljnji dosežek, ki tudi ni uspel že prejšnjim ministrom, je okrepitev vloge Komisije za preprečevanje korupcije. S tem, ko nam je uspelo v državnem zboru zagotoviti sprejetje novele zakona, smo tudi prekinili razpravo tem, ali komisijo sploh potrebujemo. Zagotovili smo tudi sredstva in kadre, da lahko izvršujejo predvsem to svojo preventivno vlogo, kajti na ta način zagotavljajo enega od imunskih sistemov naše družbe na področju korupcije.
Z namenom, da je pravosodje veliko bolj prijazno, dostopno, transparentno, smo zelo okrepili digitalizacijo. Tu smo počrpali več evropskih sredstev, kot je bilo predvideno v prejšnjem mandatu. Naj izpostavim zaslišanja na glavnih obravnavah, vodenje skupščin preko avdio- in videokonferenc pa tudi javne dražbe. Danes lahko praktično vse te postopke opravimo z domačega kavča."
O koliko denarja govorimo?
"V letu 2020 smo teh sredstev počrpali za 12 odstotkov več, to je 4,78 milijona evrov več. Veliko vlagamo v samo investicijsko vzdrževanje in zagotavljanje prostorov tako sodišč kot vseh drugih organov. Zagnali smo projekt nove sodne stavbe, ki je stal že od leta 2013, zelo intenzivno delamo tudi pri izgradnji obeh zaporov, tako Iga kot Dobrunj."
Foto: Robert BALEN
Najbolj pa ste ob dosežkih enoletnega ministrovanja poudarjali pomen projekta Hiša za otroke. Zakaj?
"Na tega smo še posebno ponosni. To je zares izjemen projekt, s katerim zaščitimo otroke, ki so bili zlorabljeni. Težko sprejemam, da se, čeprav smo že v 21. stoletju, v tem času o tem sploh še pogovarjamo. A to je bila tabu tema, tako kot je tudi spolno nasilje. Ponosni smo, da smo ustvarili pravno podlago, ki je unikatna v Evropi, pohvalila jo je celo predsednica Evropske komisije, kar je za nas veliko priznanje. A ni dovolj, da se sprejme le pravna podlaga, zdaj so se začeli tisti pravi koraki za implementacijo. Naredili smo bistveno več, kot je bilo predvideno v prejšnjem mandatu. Želja je, da bi hišo opremili do konca poletja, tečejo že usposabljanja ljudi, ki bodo obravnavali otroke, kajti potrebna je sprememba miselnosti, tudi na splošno v družbi."
Sodstvo je nedavno ob začetku sodnega leta predstavilo rezultate dela. Epidemija se na delu sodišč pozna.
"Epidemija je vplivala na tiste postopke, kjer se niso dale voditi glavne obravnave. Pripad zadev na sodišču je bil v letu 2020 manjši in manj je bilo tudi rešenih zadev. V skladu z že veljavnimi načrti so sodišča sposobna postopno obvladovati povečano število nerešenih zadev. Ne vemo pa, kaj se bo dogajalo ob koncu epidemije, ali bo morda več postopkov zaradi insolventnosti podjetij ali katerih drugih postopkov. V teh primerih bodo sodišča verjetno morala sprejeti dodatne ukrepe.''
Sodniki so se obrnili na ustavno sodišče zaradi svojih plač. Trdijo, da so v neenakopravnem položaju z javnimi uslužbenci in funkcionarji.
"Tudi plačilo sodnikom za njihovo delo je eden od elementov njihove neodvisnosti in samostojnosti. Od začetka ministrovanja si prizadevam, da bi bile plače sodnikov ne le primerljive s plačami drugih deležnikov v javnem sektorju, ampak morajo biti take, da njihovo neodvisnost v celoti zagotavljajo. To si prizadevam za vse v pravosodnem sistemu. Za področje plač je pristojno ministrstvo za javno upravo, in kolikor sem seznanjena, so v sklepni fazi priprave zakonodaje tako za javni sektor kot tudi za funkcionarje, ker vemo, da oba sistema potrebujeta prenovo."
Prejudicirati ne smemo
Vsi trije ministri iz vaše stranke so podprli predlog vašega zdaj že bivšega kolega Branislava Rajića o aboliciji dijakov, ki so protestirali v Mariboru. Imamo prvo sodno odločitev v tem primeru, tožilstvo pa je nedavno dejalo, da potrebujemo sistemsko rešitev v povezavi z globami, izrečenimi za odloke, ki zaradi objave v uradnem listu niso bili veljavni, kot je odločilo ustavno sodišče.
"Naj sprva poudarim, da dijake in dijakinje razumem. Njihov poziv za vrnitev v šole, izražen skozi protestni shod, je bil poziv za čimprejšnjo vrnitev v normalno življenje. Tega si navsezadnje želimo vsi. Razumite pa, da se v konkretne postopke ne morem vmešavati ali do njih opredeljevati. Usodo predloga abolicije pa bo verjetno treba ovrednotiti tudi z vidika nedavne odločitve mariborskega sodišča.
V zvezi s pozivom tožilstva se je vlada odzvala na svoji spletni strani. Naj z moje strani dodam, da v sistemu že obstajajo pravni mehanizmi, ki tozadevno problematiko naslavljajo, v primeru večjega obsega problematike pa je možen tudi razmislek o sistemskem pristopu. Prejudicirati odločitev pa ne moremo."
Kritike, grobe in žaljive, padajo na ustavno sodišče, ki zdaj odloča o ukrepih vlade, ki posegajo v naše pravice. Predvsem s strani politike. Vas moti tak odnos do ustavnega sodišča?
"Ustavno sodišče je varuh zakonitosti in ustavnosti. Podrejeno je izključno ustavi in vezano nanjo. Nadzira tako državni zbor kot izvršilno in sodno vejo oblasti. Moj odnos do ustavnega sodišča je spoštljiv, ne presojam njihovega dela, in tako bi morali ravnati tudi drugi deležniki, ne le politiki, ampak v vseh treh vejah oblasti. Tudi če se storijo kakšne napake, je na ustavnem sodišču pomembno, da sami to zaznajo in jih odpravijo. To je sestavni del vladavine prava. Veseli me, da je na odboru za pravosodje prevladalo razmišljanje, da je treba narediti posvet in temeljit premislek o obremenjenosti ustavnega sodišča. Sledili so temu, kar na ministrstvu za pravosodje že načrtujemo."
Kaj pa tožilstvo?
"Tožilci glede na kadrovsko zasedbo dobro delajo, naš cilj je njihovo vlogo okrepiti. Tudi v strategiji pravosodja za 2030, ki jo pripravljamo zelo intenzivno in jo bomo konec maja lahko dali v javno razpravo, so predvidene dodatne krepitve tožilstva in določene spremembe na področju sodstva. Predvsem te, ki bi krepile dostopnost, večjo učinkovitost, transparentnost sodstva in tožilstva."
A prav tožilci, natančneje njihovo imenovanje, je točka, pri kateri izgubljate. Predloga za imenovanje dveh delegiranih evropskih tožilcev sta bila vladi poslana že pred časom. Sprejeta je bila že tudi zakonodaja, ki je zakonska podlaga za te tožilce, a Slovenija je, kot prihaja iz Bruslja, ena od sedmih držav, ki tožilcev še niso imenovale.
"Ministrstvo je oba predloga državnotožilskega sveta, ki je strokovno presodilo izpolnjevanje pogojev, posredovalo vladi. Tudi nekatere druge države kandidatov za tožilce še niso posredovale, potrebno pa je, da je iz vsake države članice imenovan vsaj eden in da se tako omogoči delovanje institucije. Moja pričakovanja so, da bo v skladu z zakonodajo po postopku, ki je veljaven, vlada kot kolektivni organ sprejela odločitev - v konkretnem primeru se seznanila s predlogom za imenovanja in tudi pravočasno posredovala kandidata v imenovanje kolegiju evropskega javnega tožilca."
Ministrica, ampak vi ste del vlade. Kaj boste torej storili?
"Pomembno je razumevanje vloge ministra. Minister ima v skladu z zakonom o državni upravi zelo jasno določeno pristojnost v okviru svojega ministrstva, z zakonom o vladi pa je minister odgovoren za odločitve, ki jih sprejme vlada, če jim ne nasprotuje. Drugih pristojnosti nima."
Poročalo se je, da je prav pri tej temi prišlo do spora med vami in premierjem Janezom Janšo. Ker gre za tožilca, ki mu nista pogodu, naj bi vas celo pozival k odstopu. Kakšen je odnos med vama, vodite ministrstvo vi, ste suvereni na tem položaju?
"Brez podpore vlade, tako predsednika vlade kot tudi preostalih kolegov in kolegic ministrov, vseh dosedanjih rezultatov nedvomno ne bi dosegla. Na svojem področju sem suverena, dejstvo je, da smo koalicija, kjer so lahko različni pogledi in jih skušamo usklajevati. Sama sem zavezana neodvisnosti in samostojnosti sodstva, tudi samostojnosti državnotožilske funkcije in tako tudi ravnam. Moj odnos do predsednika vlade je profesionalen, prav tako do vseh drugih ministrov. Kot sem poudarila, odgovornosti in pristojnosti so jasno razmejene."
Z zakonom o vladi je minister odgovoren za odločitve, ki jih sprejme vlada, če jim ne nasprotuje. Drugih pristojnosti nima
Kaj pa odnos premierja do vas?
"Imenovanje tožilcev, pa ne le evropskih, ampak vseh, je zahteva stranke SMC. Tudi predsednik stranke Zdravko Počivalšek je na koalicijskem vrhu poudaril to zahtevo. Prepričana sem, da se bodo vsi ti postopki odvili v skladu z zakonom."
Niste mi odgovorili.
"Najin odnos je profesionalen. Moram pa izpostaviti, da se moje delo in vsi dosedanji premiki na ministrstvu za pravosodje v javnosti neupravičeno skoncentrirajo na relacijo jaz in Janez Janša. V vseh mojih funkcijah in sedaj v vlogi ministrice slonijo moje delo in odločitve na argumentih stroke in potrebah ljudi. Do zaključka mandata vlade bom naredila vse, da izpolnim svoje obljube do pravosodja, do ljudi, pri tem me tudi naprej vodi profesionalen odnos do vladnih kolegov in kolegic."
Stranka SMC je zdaj najmanjša stranka v koaliciji. Trije poslanci so stranko zapustili. Kako gledate na to?
"Sama nisem za delitve in za odhode, to sem povedala tudi na svetu stranke. Da mi je žal za vsakega, ki odide. Nisem bila med ustanovitelji stranke, res pa je, da sem iz prve garniture poslancev SMC. Prepričana sem, da nas je vse, tudi tedanjega predsednika, politika presenetila."
Kako presenetila?
"Predstavljali smo si jo nekoliko drugače. Žal mi je, resnično, za te tri kolege, ki so odšli. Mislim, da to nikogar ni pustilo ravnodušnega. Sama ostajam zavezana liberalnosti, človekovim pravicam. Prepričana sem, da bomo z rezultati, ki jih bomo v tem mandatu dosegli, ljudem pokazali, da je srednja pot tista, ki je potrebna tako za slovensko družbo kot tudi za slovenski razvoj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
