Kaj bi za pokojninsko blagajno pomenil dvig najnižjih pokojnin na 442 evrov oziroma tistih za 40 let pokojninske dobe brez dokupa na 613 evrov? Koliko upokojencem bi se zvišale pokojnine in koliko več denarja bi bilo za to potrebno?
"S sprejetim amandmajem bi se zavodu na letni ravni izdatki iz pokojninske blagajne povečali za najmanj 69 milijonov evrov. Skupaj s sedanjimi uživalci zagotovljene pokojnine, ki jih je okrog 56 tisoč, bi po predlogu amandmaja bili deležni povečanja tudi prejemniki pokojnine od 581 do 613 evrov, to je približno 24 tisoč uživalcev, tako bi skupaj imelo več kot 80 tisoč upokojencev višjo pokojnino, letni finančni učinek pa bi bil okoli 27 milijonov evrov. Povečanja najnižje pokojnine z 246,45 na 442 evrov bi bilo deležnih okrog 58 tisoč upokojencev, od tega dobrih 18 tisoč, ki prejemajo sorazmerni del pokojnine, skupni finančni učinek pa bi bil približno 42 milijonov evrov na leto."
Gre za populističen in škodljiv predlog
Sindikat upokojencev to podpira, Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) meni, da gre za rušenje pokojninskega sistema, odločitvi ni naklonjen minister za delo. Kakšno je vaše stališče?
"Zdusovo mnenje je na žalost pravilno, ker gre res za grob poseg v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ki pomeni rušenje sistema. Povsem normalno je, da minister ni naklonjen sprejetemu amandmaju. Tak amandma Levice je bil obravnavan že leta 2019 na odboru državnega zbora, a takrat ni bil sprejet. Že takrat sem jasno povedal, da gre za rušenje sistema in da se ne smemo igrati. Naj uporabim še izraz bivšega dolgoletnega strokovnjaka na zavodu, ki mi je v pogovoru takoj rekel, da gre za demontažo sistema. Ponovno ponavljam, da gre za populističen in škodljiv predlog, ki se ne sme uresničiti. Socialna politika se ne sme reševati preko pokojninskega sistema. Pokojnina je ekonomska kategorija, ki je odvisna od višine vplačanih prispevkov in dolžine obdobja plačevanja. Na ta način bi se porušila temeljna načela v pokojninskem sistemu, saj mora imeti pokojninski sistem temelje v zavarovanju, zato morajo biti pravice odmerjene v odvisnosti od obdobja vključenosti, od predhodnega plačila prispevkov in od višine teh prispevkov. V samem sistemu je že sedaj več socialnih korektivov, največji je vsekakor odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, nadalje minimalna pokojnina, zagotovljena pokojnina, odmera od najvišje pokojninske osnove, varovalke pri odmeri invalidske, vdovske, družinske pokojnine in odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja."
"Kakšen signal bi bil to za vse, ki plačujejo malo in 15 let? Ja, če se le da, se izločiti iz sistema, začeti delati na črno in raje vlagati denar kam drugam, saj bi bilo iz sistema zagotovljenih 442 evrov"
Kaj pa dodatki? Letni, krizni?
"Tudi letni dodatek je velik socialni korektiv v sistemu, ker dobijo najvišjega tisti, ki imajo najnižje pokojnine, ker so vplačevali najmanj in najkrajše obdobje. Naj nazorno s številkami prikažem in dokažem, da je to absolutno v nasprotju s sedaj veljavnim sistemom. Razlika med višino pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, za 15 let dobe ali za 40 let dobe bi znašala samo 170 evrov. Kakšen signal bi bil to za vse, ki plačujejo malo in 15 let? Ja, če se le da, se izločiti iz sistema in začeti delati na črno in raje vlagati denar kam drugam, saj bi bilo iz sistema zagotovljenih 442 evrov. Kakšen signal oziroma popotnica je to za mlade, o katerih se govori, da ne zaupajo v obstoječi sistem? Plačuj čim manj in 15 let, saj ne bo bistvene razlike, če plačuješ več, oziroma zakaj bi se sploh vključil in plačeval prispevke denimo 40 let. Taka razmišljanja bodo povsem logična, če se bo dobršen del politike igral s tako pomembnim sistemom in ga rušil. Tako bosta enako, 442 evrov, dobila zavarovanec, ki je v sistem vplačeval 15 let, in moški, ki je vplačeval 30 let, oziroma ženska za 27 let in 6 mesecev. Že pri odmeri pokojnine od najnižje pokojninske osnove je socialni korektiv velik, skoraj 25 odstotkov, in pri 442 evrih bi bila pokojnina od dejanske pokojninske osnove 200 evrov in 240 evrov socialni korektiv, kar je več kot 55 odstotkov. V tem primeru ne bi mogli več govoriti o pokojnini, ampak o pokojnini in socialnem prejemku. Kaj pa bodo porekli tisti, ki so delali 30 let, pa imajo 450 evrov, a ne bodo nič dobili, in tisti s 35 leti dobe, ki imajo 503 evre, moški, pa ne bodo dobili nič in bodo imeli samo za 61 evrov višjo pokojnino od tistega, ki je delal 20 let manj?"
Vsakemu privoščim, da bi imel za dostojno življenje
Kako torej ločiti socialo in pokojninski sistem, da se starejši z nizkimi pokojninami ne bodo soočali z revščino? Podpirate zahteve, da bi morala biti zagotovljena pokojnina za starostno pokojnino višja od praga revščine? Kako to rešiti?
"Z novim uvajanjem elementov socialne varnosti v pokojninski sistem se rušijo že uveljavljene aktivnosti z zadnjimi reformami sistemov socialne varnosti, ko se je pokojninski sistem deloma očistili pravic, ki niso imele podlage vplačanih prispevkov (varstveni dodatek, državne pokojnine itd.). Seveda vsakemu privoščim, da bi imel dovolj sredstev za preživljanje oziroma za dostojno življenje v času zaposlitve in v času upokojitve, a ta sredstva je treba nekje ustvariti, kar pa ni tako enostavno, ker gre za velika sredstva. Tisti, ki imajo na primer 15 ali 20 let pokojninske dobe, so imeli že v času, ko so bili v obdobju aktivne dobe, nepokritih 20 do 25 let in vprašanje je, kako so se v tistem času preživljali. Najbrž tudi s socialnimi pravicami, o čemer je bila tudi razprava, da so previsoke v primerjavi z minimalno plačo tistega, ki dela. Če vse skupaj povežemo, amandma levice in razlike v prejemkih, če delaš ali si na socialnih prejemkih, lahko zaključim, da je delo razvrednoteno. Ni pa sprejemljivo, da bi pokojninski sistem pokrival še socialne prejemke, ki morajo biti rešeni v okviru socialne politike."
Po moji oceni je bila večina poslancev presenečena, še najbolj predlagatelji, ki niso pričakovali zadostne podpore. Poslanci Desusa so v bistvu v težki situaciji
Pred leti je Zpiz upokojencem z najnižjimi pokojninami izplačeval varstveni dodatek. Če primerjava, kakšna je bistvena razlika med takratnimi kriteriji za pridobitev varstvenega dodatka in sedaj, ko je zanj treba zaprositi v centru za socialno delo?
V obeh primerih se je oziroma se preverja premoženjsko stanje posameznika in njegovih družinskih članov v okviru določenega cenzusa. Višina varstvenega dodatka je bila vezana na doseženo pokojninsko dobo, kar sedaj pri varstvenem dodatku ni pomembno. Sedaj je možno dobiti tudi višji varstveni dodatek, kot je bil v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri sprejetem amandmaju pa bi dali socialni korektiv vsem ne glede na premoženjsko stanje."
Vas je presenetilo glasovanje v državnem zboru, ko so poslanci v drugem branju novele pokojninskega zakona podprli, sicer tesno, predlog Levice? Očitno niso enotni niti poslanci Desusa, torej stranke, ki že leta obljublja zvišanje pokojnin. Dva sta bila proti, dva za, eden se je vzdržal. Kakšen bo po vašem razplet glasovanja v tretjem branju novele, torej 22. marca?
"Zelo me je presenetilo, ker sploh nisem pričakoval, da bo vložen ta amandma. Po moji oceni je bila večina poslancev presenečena, še najbolj predlagatelji, ki niso pričakovali zadostne podpore. Poslanci Desusa so v bistvu v težki situaciji pri takih predlogih, ker se takoj pokaže na njih, zakaj niso za dvig pokojnin. V dani situaciji je na njih velika odgovornost, da preprečijo rušenje sistema, za katerega so se ves čas zavzemali. Če pogledamo obdobje od lanskega februarja dalje, so se pokojnine trikrat uskladile, skupno za kar 7,9 odstotka, in za pokojnine do 700 oziroma 714 evrov je bil dvakrat izplačan solidarnostni dodatek, pa tudi za vse višji letni dodatek. Ne pomnim tako ugodnega finančnega leta za upokojence. Pa če me spomin ne vara, se je ta stranka zavzemala in uspela, da je prišlo do izrednih uskladitev. Vlade se menjajo, vlade poskuša opozicija rušiti, da pa poskuša rušiti sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerim je treba ravnati odgovorno, lahko rečem v rokavicah, pa si po moji oceni ne smeta dovoliti ne opozicija in ne koalicija. Prepričan sem, da sprejeti amandma ne bo obveljal in da se bo socialna politika ustrezno reševala in izvajala zunaj sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja."
Za bistvene spremembe bo treba na referendum
Bodo pa poslanci verjetno podprli hitrejšo uveljavitev višjega odmernega odstotka, torej 63,5 za moške, ki naj bi začel veljati že 1. januarja 2023. Kaj pa zvišanje invalidskih pokojnin?
"Na odboru DZ, če se prav spomnim, ni bilo glasu proti in tudi razprava je tekla v pozitivni smeri za skrajšanje obdobja uveljavitve višjega odmernega odstotka za moške in tudi v zvezi z dvigom najnižjih invalidskih pokojnin za približno 12 tisoč uživalcev."
Z namenom, da bi dobili dovolj sredstev za zvišanje najnižjih pokojnin, je Levica že vložila predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost. Ta predvideva postopni dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z 8,85 na 12,05 odstotka do leta 2025. Dvig bi se uveljavil postopoma, in sicer po 0,8 odstotne točke v letih 2022, 2023, 2024 in 2025. Delodajalci bodo tako še vedno plačevali manj kot zaposleni, za katere je prispevna stopnja 15,5 odstotka, so zapisali. Bruto primanjkljaj pokojninske blagajne bi se po njihovih navedbah zmanjšal za 140,7 milijona evrov, kar pomeni, da bi se za toliko zmanjšali odhodki državnega proračuna za pokrivanje primanjkljaja v njej.
"Če je to res namen Levice, da bi se sedaj prispevki delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povečali za pokrivanje socialnih korektivov in reševanje socialne politike, je povsem zgrešeno. Ponovno poudarjam, da se ne sme mešati pokojninsko-invalidski sistem s socialno politiko. Pa tudi če je namen drugačen, v dani situaciji, ko smo še v času epidemije in ne vemo, kakšna bo gospodarska situacija v tem in prihodnjem letu, mora biti ta predlog deležen širše obravnave vseh deležnikov. Na koncu bi še enkrat poudaril, da gre za tako pomemben sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi morala celotna politika čutiti odgovornost do tistih, ki so uživalci pokojnin, ki so vključeni in vplačujejo v sistem, in do vseh tistih, ki bodo kasneje vključeni v sistem. Seveda so lahko različni pogledi na posamezne segmente in potrebne spremembe, saj se mora sistem zaradi zagotavljanja vzdržnosti pravočasno prilagajati. Če bi v državi radi bistveno spremembo obstoječega sistema, kar ta amandma Levice vsekakor je (pod to ne štejem spreminjanja pogojev upokojevanja), pa bi bil najbrž potreben referendum, saj posega v temeljna načela obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski pogodbi. Verjamem, da se to ne bo zgodilo, da bosta prevladala razum in odgovornost."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
