(INTERVJU) Marjan Šarec: Najprej bo treba vrniti demokracijo

Člani LMŠ boste na današnjem programskem kongresu potrjevali novi program. Katere so njegove glavne točke?

"Naš kongres nosi slogan Normalizacija, rešitve in razvoj. Normalizacija je prva, ker bo najprej treba zadeve postaviti nazaj v prvotno stanje oziroma vrniti demokracijo, ki je tudi ena od vrednot stranke LMŠ. To, kar gledamo vsak dan, zamenjave, postavljanje kadrov brez kompetenc, izigravanje korporativnega upravljanja in pravil igre, rušenje demokracije, predvsem pri tem, kar se dogaja pri evropskih delegiranih tožilcih, ki sta bila s strani Evrope imenovana za dobo petih let, pa bo vlada poskusila to razveljaviti. Te prakse je treba po volitvah odpraviti, najboljše s krovnim zakonom, ki bi vse te zadeve revidiral. Hkrati se bo treba soočiti z vsemi korupcijskimi dejanji, ki so se zgodila v času aktualne vlade. Vse to dogajanje je treba revidirati in zadeve vrniti v prvotno stanje. Temu potem nujno sledijo rešitve - ukvarjanja z vprašanji, s katerimi se ne sooča le Slovenija, ampak tudi Evropa in svet, kot so na primer podnebne spremembe. Velik poudarek pa smo dali tudi razvoju. Smo sredinska, razvojno-liberalna stranka, imamo rešitve za izzive sedanjosti in prihodnosti. Čaka nas tudi vprašanje problematike javnih financ. Prizadevali si bomo za zdrave javne finance. To pomeni, da bo eden od naših izzivov tudi pregled proračuna, da ugotovimo, kakšno je stanje, in na podlagi tega nato sprejmemo realen proračun."

Katere so vaše ključne rešitve, ko gre za zdravstvo in za probleme, s katerimi se soočajo mladi?

"Če lahko nadaljujem. Kar 247 članov programskih odborov in zunanjih strokovnjakov je v 533 dneh odgovorilo na 78 izzivov in našlo 373 rešitev. Predvsem smo iskali odgovore na vprašanje, kako? Predloge smo strnili v dvanajst točk za boljše življenje vseh generacij. Naš celovit program, ki naslavlja vse generacije, sloni namreč na medgeneracijskem sodelovanju in sobivanju. Delovno aktivni generaciji želimo z davčno razbremenitvijo omogočiti višje neto plače in tako, kot smo razbremenili 13. plačo, imamo zdaj za cilj še 14. plačo. Stanovanjska politika je pomembna, ker je osnova za nadaljnje življenje in delovanje mladih, in tu imamo kar nekaj rešitev, od stanovanjskih zadrug po vzoru drugih držav do možnosti priti do stanovanja z odplačevanjem najemnine, še v naši vladi pa smo pripravili tudi poroštveni zakon. Uvedli bomo tudi možnost pridobitve prvega lastniškega stanovanja z odplačilom. Tudi starejši so za našo stranko pomembni. Med drugim bomo za njih povečali cenovno dostopne kapacitete v domovih za starejše in zagotovili stabilne finančne vire za učinkovito oskrbo na domu. Ljudem bomo ponudili prostovoljno aktivacijo bančnih depozitov z namenom nakupa namenskih državnih obveznic, za katere bo jamčila država.

Ko gre za zdravstvo, kjer je trenutno še vedno vse podrejeno covidu-19, smo prepričani, da mora vsekakor ostati javno in dostopno vsakomur. Končno moramo sprejeti ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, raven pravic pa mora ostati enaka. Prizadevali si bomo, da bo to zapisano v koalicijski pogodbi, ne nazadnje smo v državnem zboru že enkrat glasovali za njegovo ukinitev. Naša trdna zaveza je, da moramo to vsekakor izpeljati. Če si želimo razvoj in napredek, moramo vlagati v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, temu bomo namenili v prvem letu mandata sto milijonov evrov do končnega cilja - 1,5 odstotka BDP. Posebno skrb smo namenili okolju in tudi gospodarstvu, za katero je treba ustvariti stimulativno in predvidljivo ter stabilno mednarodno konkurenčno poslovno okolje v skladu s tremi ključnimi usmeritvami: zeleni prehod, poviševanje dodane vrednosti in digitalna preobrazba. Naj izpostavim še eno rešitev, ki je ta trenutek še kako aktualna - volivcem želimo omogočiti večji vpliv na to, kdo jih bo zastopal v državnem zboru. Veliko pozornosti namenjamo tudi vprašanjem skrbi za podnebne spremembe, okolje ter čistim in obnovljivim virom energije. Posebej bi izpostavil, da bomo vztrajali pri informativnem izračunu ogljičnega odtisa, ki bo financiran iz državnega proračuna. Skrajni čas je, da v Sloveniji zagotovimo zdravo, čisto pitno vodo za vse naše prebivalce."

Velikokrat se zdi, da v levi opoziciji tekmujete, kdo bo poudaril nestrinjanje s politiko vlade. Druge vsebine pa ni toliko.

"To je v veliki meri nepoznavanje sistema. Naloga opozicije je, da opozarja na napake vlade, zlasti če je vlada takšna, kot jo imamo zdaj, ko krši vse demokratične norme in vse procese pelje tako, da niso v skladu s tistim, kar bi bilo dobro za Slovenijo. Kadar imamo takšno vlado, kot jo imamo danes, je naloga opozicije, da opozarjamo na te napake, še toliko bolj pomembna. Ni res, da nimamo konkretnih predlogov. Pri vsakem protikoronskem zakonu in proračunu smo podali nešteto dopolnil, vendar pa praktično ni bilo sprejeto nobeno, torej smo naleteli na gluha ušesa. Po drugi strani pa je vlada tista, ki naj bi imela večino in ki je odgovorna za vladanje. Če bi opozicija imela 46 glasov, ne bi bila opozicija, ampak vlada. Danes pa v LMŠ prehajamo v fazo, ko kot opozicija ne bomo samo opozarjali na tisto, kar je narobe, ampak prehajamo v fazo ukvarjanja s prihodnostjo. K rešitvam in razvoju. K boljšemu življenju za vse."

Omenili ste povrnitev v stanje pred nastopom aktualne vlade. Kako radikalni boste pri tem?

"Kjer so bili postavljeni nekompetentni kadri in kjer je to mogoče, bomo takoj opravili zamenjave ter izvedli revizije vseh spornih ravnanj obstoječe vlade. Takoj bomo vzpostavili dialog s civilno družbo in nevladnimi organizacijami, normalen odnos do medijev oziroma takšen, kot smo ga bili vajeni. Vzpostavili bomo tudi standarde odgovornosti, kot smo jih nekoč že imeli. Pod normalizacijo razumemo vrnitev demokratičnih norm, pristojnosti tistim, ki jim pripadajo, predvsem pa vrnitev neodvisnosti institucij, ki morajo biti neodvisne, to so med drugim sodstvo, tožilstvo, policija, NPU, FURS, SURS, informacijska pooblaščenka in računsko sodišče. Vse tisto, kar počne aktualna vlada, ne sodi v demokratično razmišljanje. In to normalizacijo moramo doseči zato, da bo politika spet postala dolgočasna. Predvsem pa moramo ponovno vzpostaviti zaupanje."

Kot razumem, bodo del tega tudi kadrovske rošade v državnem gospodarstvu.

"Seveda. Če so bili na te položaje nastavljeni kadri, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev oziroma če so bili razpisi prilagojeni tako, da je nekdo, ki sicer nima pogojev, lahko prišel na to mesto, je to normalno. Če Franci Matoz naenkrat kadruje v petih podjetjih, je zagotovo logično, da to ni primerno za demokratično družbo. Tam, kjer bo treba opraviti te menjave, jih tudi bomo. Saj vemo, kaj se dogaja v zadnjem času v energetiki ob sprenevedanju ministra Vrtovca. Minister najprej javno napove zamenjave, potem ko se te začnejo dogajati, pa reče, da s tem nima nič. Tu se je ujel v lastno zanko."

Tudi vi ste takrat, ko je z vrha Petrola odstopil gospod Berločnik, rekli, da ne veste nič o tem.

"Saj res nisem. Jaz nisem napovedal nobene zamenjave v Petrolu in ni bilo nobene potrebe po menjavi gospoda Berločnika. Mene je ta zamenjava presenetila, ker sva z gospodom Berločnikom še v Moskvi govorila, da bi rad prišel predstavit poslovanje, potem pa sem nekega dne slišal po radiu, da LMŠ kadruje po Petrolu. Ampak to se je kasneje že izkazalo za netočno. Izkazalo se je, da LMŠ s tem kadrovanjem ni imela nič."

Potemtakem bi lahko rekli, da je nekdo menjal za vašim hrbtom, vi pa niste nič vedeli.

"Stranka LMŠ s to zamenjavo ni imela nič, kar se je kasneje tudi izkazalo. Druga zgodba bi bila, če bi jaz napovedal menjavo in rekel, da bodo direktorji leteli, potem ko bi direktorji leteli, pa bi rekel, da nisem imel nič s tem. Nisem pa takrat napovedoval nobenih menjav, zlasti ne v Petrolu. Saj se je na koncu pokazalo, da ni bilo tako, in se točno ve, kam kdo sodi."

V SDS pravijo, da se njihove kadre na teh položajih označuje za strankarske, ko pa gre za leve kadre, pa se na njih gleda izključno kot na strokovnjake. Kako to komentirate?

"Daleč od tega, da bi sam trdil, da so na levi sredini sami strokovnjaki. Ne nazadnje smo tudi mi koga zamenjali. Franci Matoz ni primeren za vodenje toliko podjetjih, kot jih vodi. Vodi DUTB, hkrati pa nadzoruje še nekaj podjetij. Če opravljaš več funkcij hkrati, se poveča nevarnost za nasprotje interesov. To pa je nevarno. Seveda pa se najde na vsaki strani kdo, ki nima potrebnih kompetenc. O tem ni dvoma. Po prvi Janševi vladi v mandatu 2004-08 je Borut Pahor najprej nastavil Dimitrija Rupla, ki je bil še v nedavni Janševi vladi zunanji minister. Nočem reči, da ne bi smel nihče jemati ljudi z drugega pola, ampak ta tako imenovani desnosredinski pol je postal radikalno desni. Žlahtne desnice v Sloveniji praktično nimamo. Če se malce pošalim, smo v LMŠ desno krilo leve sredine, preostalo pa niti ni desnica, ampak skrajna radikalnost, in na to kažejo tudi poteze te vlade."

Tudi vi ste kot premier poskrbeli za presenečenje in za državnega sekretarja izbrali Damirja Črnčeca.

"Ne moremo primerjati Damirja Črnčeca z Dimitrijem Ruplom. Dimitrij Rupel je bil zunanji minister v Janševi vladi, takoj potem pa je prišel k Borutu Pahorju. Damir Črnčec nikoli ni bil član stranke SDS. Njegovo prvo članstvo v kateri od strank je v LMŠ. K meni ni prišel neposredno od Janeza Janše, ampak je od leta 2014 do leta 2018, ko sem ga imenoval za državnega sekretarja, preteklo kar nekaj let, tako da teh stvari ne moremo primerjati. Ko je Rupel prišel k Pahorju, verjetno ni spremenil svojega načina razmišljanja. Damir Črnčec deluje v skladu s pričakovanji, ki jih ima naša razvojno-liberalna stranka, in tudi našimi vrednotami. Če bi izvajal kakršnekoli akcije, ki niso v skladu z našimi vrednotami, bi seveda težko sodelovali."

Ali bi interpelaciji zoper ministra Hojsa in Vizjaka lahko uspeli? Nedavno ste dejali, da so poslanci, ki iz opozicije podpirajo vlado, zakupljeni do konca mandata.

"Oni so zakupljeni do konca mandata in z vsakim glasovanjem se tako pokaže, ampak to spet ne pomeni, da moramo biti zdaj mi tiho in čakati. Orodje opozicije je vložiti interpelacijo ne glede na to, da interpelacija potrebuje 46 glasov. Tudi če jih na koncu ne zberemo 46 glasov in minister ostane na položaju, ne smemo gledati samo tega, ampak tudi rezultat. Minister Dikaučič je zbral le 28 glasov proti, mi smo jih zbrali 42, kar je bistveno. Skratka, to ni neko veliko zaupanje ministru, število glasov le nekaj pove."

Toda če se pri interpelaciji nekdo vzdrži, se to lahko razume, kot da je proti interpelaciji.

"Seveda, to vzdržanje NSi ni nič drugega kot podpora ministru. Biti vzdržan oziroma biti tiho je isto, kot da bi podpiral, oziroma še slabše. To je neka politična gimnastika, katere rezultat je to, da minister ostane in da si operejo roke s tem, ko rečejo, da niso podprli interpelacije in kršili koalicijske pogodbe. Ampak to je dvoličnost. Če koalicijskih partnerjev vsa ta ravnanja ministra Vizjaka, ministra Dikaučiča ali ministrice Kustečeve ne motijo, potem naj to jasno povedo. Prav je, da vemo, pri čem smo, in da ljudje ne bodo nasedali sladkim besedam, medtem ko v resnici vse delajo za to, da vsi ostanejo na svojih stolih do konca mandata."

Zadnje ankete kažejo, da sta pred vami tudi dve stranki koalicije KUL. Vas to skrbi pred volitvami?

"Ankete so kot horoskop. Zanimivo jih je prebrati, da bi se pa preveč ravnal po njih, pa ne. Prava in edina anketa bo na volilni dan. Takrat se bo pokazalo, ali so te ankete ustrezne ali niso. Po volitvah se bodo pa karte mešale na novo, in kdor bo imel več glasov, bo imel tudi več ministrov ali pa tudi predsednika vlade. To je demokracija, zato imamo volitve."