Ob podelitvi najvišje nagrade GZS za posebne gospodarske dosežke ste dejali, da se zavzemate za vzdržen, a hkrati dobičkonosen model. Gre to dvoje skupaj?
"Absolutno, to gre vedno bolj skupaj. Gre za paradigmo preživetja za prihodnost. Morda se sliši utopično, a mi trdno verjamemo v to. Gospodarjenje, ki ne obravnava vseh virov enakovredno, od zaposlenih, družbe do okolja, in je le tovarna dobička, ki krade vire iz prihodnosti, ni etično in na dolg rok ne bo preživelo."
Ko ste med prvimi začeli graditi pasivne in nizkoenergijske hiše, se je zdelo utopično ...
"Drži, vseskozi si prizadevamo napovedovati in udejanjati trende, v čemer vidimo tudi strast našega delovanja. Podiranje tabujev je izziv, ki nas žene, da dokažemo, da se da."
Katere ovire bo treba na poti do vzdržnega gospodarjenja še premagati?
"Najprej morajo dozoreti zelo jasni cilji ter odločitev lastnikov in vodstev podjetij, da gredo po tej poti. Naš cilj je Lumar 5.0, ob čemer je trajnost na prvem mestu. Seveda to zahteva prevetritev vrednot, pregled dosedanjih delovnih procesov in oceno, katere preoblikovati, opustiti ali zastaviti na novo. Pomembno je tudi to, da smo menedžerji zgled in da to paradigmo živimo."
Od besed k dejanjem ste prešli nedavno, ko ste na strehe vaših proizvodnih hal namestili sončne kolektorje. Danes pasivne hiše proizvajate le s pomočjo zelene električne energije.
"Prvi korak je bil, kako izdelati hišo, da bo v svojem življenjskem ciklu porabila najmanj energije. Drugi korak je bil narediti jo s čim manj sive energije in tretji, kako hišo proizvesti na način, da najmanj vpliva na okolje. Lastna sončna elektrarna je bil najbolj logičen odgovor na to. Kljub višji ceni smo se zavestno odločili za panele slovenskega proizvajalca Bisola, tudi zaradi odgovornosti do okolja in družbe, saj so denarni tok in davki ostali v državi, pa še dobaviteljska pot je bila najkrajša.
Žal je danes veliko govora o tako imenovani zeleni transformaciji, in ko slišim multinacionalke govoriti o tem, jim ne verjamem v celoti, saj gre velikokrat le za spretni 'green washing', s katerim perejo svoje ime v javnosti, v ozadju pa delujejo še po starih načelih. Tudi mi nismo popolni, gotovo imamo še možnosti za izboljšave, a z vzdržnim razmišljanjem, ki ga živimo, lahko tudi drugim pokažemo primere dobre prakse."
Ob čemer ste si zadali cilj postati ogljično nevtralni do leta 2025.
"To je mišljeno ogljično nevtralni do izhodnih vrat tovarne, saj zaradi logistike in transporta do gradbišč na terenu tega cilja v celoti ne moremo doseči. Najprej smo se lotili temeljitega energetskega pregleda, s katerim smo ugotovili, kaj je smiselno popraviti. Prvi korak je bila sončna elektrarna, drugi bo celotna energetska sanacija naše poslovne in proizvodne stavbe. Ob čemer bomo del energije zagotavljali s sončno energijo, del pa iz lesnega odpada, ki ostaja pri proizvodnji. Zadnji izračuni kažejo, da bi ta cilj lahko dosegli že nekoliko prej kot leta 2025."
Presenetili ste z izjavo, da je epidemija na področju trajnosti nekatere stvari postavila na svoje mesto …
"Kljub temu da je bilo to obdobje dobro za poslovanje našega podjetja, je seveda pandemija za marsikoga pomenila katastrofo, tako zdravstveno kot tudi poslovno. Je pa postavila in priklicala nazaj temeljne vrednote in potrebe. Naenkrat je tisto, kar je bilo doslej samo po sebi umevno, postalo nedosegljivo. Na primer ustavila so se potovanja, ne samo po Evropi in svetu, celo do sosednje občine nismo mogli. Čeprav se sliši klišejsko, sta bili v ospredju vrednoti zdravje in dom, na katerega smo bili naenkrat priklenjeni. Zato je bilo to obdobje resetiranja in razmisleka, kako naprej. Obdobje, ko smo ustavili proizvodnjo, je bilo psihološko zahtevno, obenem pa smo imeli čas za branje, umiritev misli in pripravo na okrevanje."
Veliko slišimo o pametnih mestih, vaseh, soseskah, vi pa ta omrežja že vgrajujete v bivanjski slog.
"Te koncepte smo z našo aktivno hišo predstavili že leta 2012, udejanjili smo jih v letu 2019 z vzorčno hišo v Dragomlju. Vsega ne moremo postoriti sami, saj je za optimalno delovanje teh konceptov potrebna tudi infrastruktura. Odpira se cela vrsta izzivov, kako to integrirati. Z digitalizacijo teh omrežij je mogoče doseči neverjetne prihranke in vzpostaviti večji delež obnovljivih virov. Večina energetikov bi rekla, da se to ne da, toda mi se ne pogovarjamo o stoodstotno obnovljivih virih, ampak o tem, kako z umnim krmiljenjem in prerazporejanjem virov najprej te optimalno izkoristimo in zmanjšujemo ter jih nato postopno nadomeščamo."
Vi torej niste pristaš izgradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško?
"Nisem strokovnjak, da bi lahko o tem sodil, in nimam še povsem jasnega mnenja, zato se mi zdi pomembna odprta javna razprava. Ko sem poslušal dr. Dušana Pluta, ki je dejal, da pri tem ne gre za energetsko neodvisnost, saj tudi gorivo za jedrsko elektrarno uvažamo, se mi je zastavilo nekaj novih vprašanj. Mogoče bi pred tem bil za, ob čemer je treba preveriti, kaj lahko prihranimo, ne da bi ogrozili razvoj, in vse zorne kote, kaj ena ali druga alternativa prinaša. Če rečeš, da si proti elektrarni, dobiš hitro nazaj, da si proti razvoju. Dejstvo pa je, da se je veliko razvitih držav, kot so Nemčija, Italija, Francija, Avstrija in Švica, odločilo proti. Medtem ko na vzhodu z Rusijo na čelu vse bolj stavijo na jedrsko energijo. Čas bo pokazal, kdo je imel prav, bolj napredne in razvite države ali tradicionalne vzhodne, ki računajo na to, da bodo z jedrsko energijo bolj energetsko neodvisne."
Do leta 2030 je cilj EU do 55-odstotno zmanjšanje emisij. Bomo do leta 2050 res brez emisij in kaj nas na tej poti še čaka?
"Gre za dolgoletne procese, zato ni treba imeti najprej pred očmi cilja o stoodstotno brezemisijski družbi. Tudi naše izkušnje kažejo, da se je treba razogličenja lotevati postopoma. Elektrifikacija avtomobilov je med nami šele zadnje desetletje, pa nekateri iščejo le njene šibke točke, medtem ko so avtomobili z notranjim izgorevanjem prisotni že stoletje, a še vedno niso popolni. Zato je novim tehnologijam treba dati čas in jih ne meriti zgolj skozi statistko in odstotke. Vsak korak je pri tem pomemben, več električnih avtomobilov bo zagotovo izboljševalo kakovost zraka v mestih, kjer živimo."
Sledite tudi trendu deglobalizacije in regionalni orientaciji. Umaknili ste se z nemškega, italijanskega in švicarskega trga ter se osredotočili na domačega in avstrijskega. Zakaj?
"Kljub tveganjem, ki jih taka odločitev lahko prinaša, s tem sledimo našim naporom za bolj vzdržno poslovanje. Težko je reči, da si trajnosten, če voziš kupcem hiše s tovornjaki in monterje v kombijih 1000 do 1500 kilometrov daleč. Na primer pretirana orientiranost, kot jo poznamo pri drugih panogah, na sprva cenejše poslovanje na Kitajskem že kaže zobe in potrjuje, da ta odločitev ni bila nujno najboljša. Kar naenkrat se je zahodni svet znašel v velikih težavah v smislu cen, surovin in dobavljivosti materialov."
Kljub temu rastete po prihodkih, saj so bili v povprečju za 16 odstotkov višji, dobiček pa je bil za četrtino višji v zadnjih treh letih. Polovica leta je že za nami, kako kaže letos?
"V preteklih letih smo imeli stabilno rast, s prilagajanjem proizvodnih procesov nam je uspelo povečati tudi poslovni izid, tako da je bilanca prvega letošnjega polletja kar solidna. Povečujemo tudi dodano vrednost na zaposlenega, ki presega 60.000 evrov, kar je nad slovenskim povprečjem in precej nad povprečjem gradbene panoge. Ob čemer imamo enormne pritiske na cene vhodnih materialov, ki se bodo odrazile na poslovne številke do konca leta. Če ponazorim, je les danes za dvakrat do trikrat dražji, kot je bil še decembra. Upam, da se bo ta lesni balon zaradi anomalij in špekulacij na trgu čim prej razpočil. Ameriški preprodajalci, ki so zadrževali les in mu tako dvigovali ceno, so ob drastičnem padcu cen praktično že pred stečajem. Za zdaj se ta trend še ni prenesel v Evropo, dejstvo pa je, da bo cena lesa še rasla, ker gre za edini gradbeni material na svetu, ki je ogljično nevtralen. Še več, skozi proces fotosinteze se v njem nalaga ogljik, zaradi česar ga ponekod že vključujejo tudi v računske bilance, kar bo posledično narekovalo pritisk na ceno.
Zato je skrajni čas, da bi nam končno uspelo skleniti domačo lesnopredelovalno verigo in unovčiti konkurenčno prednost gozdnatosti Slovenije. Ne pa, da dajemo milijonske državne subvencije tujim vlagateljem, ki les pri nas samo razžagajo in ga prodajo naprej na Bližnji vzhod, Kitajsko in v Ameriko. Preden država razdeljuje milijone, bi morala pogledati, za kakšen proizvod gre in ali ta služi slovenski lesnopredelovalni industriji ali pa gre le za dobičkonosne posle nekoga, ki kupuje slovenski les in ga dražje preprodaja v druge države."
Ali vi pri proizvodnji lesenih hiš uporabljate les iz slovenskih gozdov?
"Trenutno ne moremo, ker podjetje Koles iz Kočevja, ki ima linijo za proizvodnjo ustreznega lesa za nas, ne more sodelovati pri razpisih za les. Gre za formalnost, ker kot proizvajalec končnega produkta ni registriran za to. Ob tem lahko povem, da lastniško vstopamo v eno slovensko podjetje, ki pa nam bo zagotavljajo produkte iz slovenskega lesa."
Omenjate državni in evropski denar, ki je na voljo za digitalizacijo in pametne rešitve v gradbeništvu. So državne spodbude dovolj zelene tudi z zornega kota načrta za okrevanje, kjer je bilo nekaj kritik?
"Seveda bi lahko bilo vedno bolje, a moram reči, da smo s spodbudami, ki smo jih prejeli za digitalizacijo in izobraževanje kadrov, zelo zadovoljni. Še bolj bi bili, če bi prišlo do spremembe sheme de minimis, ki ne razlikuje med različnimi velikostmi podjetij. Zato se marsikatero podjetje na razpise ne prijavi."
Eko sklad bo jeseni objavil dva nova razpisa nepovratnih spodbud za gradnjo ničenergijskih stavb v višini 23 milijonov evrov za prebivalstvo in za gospodarske družbe.
"Prvič po letu 2012 se je zgodilo, da Eko sklad ter ministrstvo za okolje in prostor nista pravočasno pripravila razpisa. To nam povzroča škodo, saj nekateri naši kupci že od januarja čakajo na te spodbude. Namesto da bi naša proizvodnja tekla v celoti, zavoljo tega delujmo z 80- do 90-odstotno zmogljivostjo. Šele nedavno je ministrstvo za okolje objavilo obvestilo, da lahko na razpisu kandidirajo vsi od 1. januarja naprej, in velika škoda je, da tega niso storili že februarja, s čimer bi pomagali kupcem in nam proizvajalcem.
Za nas podjetnike je frustrirajoč boj z birokratskimi mlini na veter in tudi zato sem bil član vladne skupine za debirokratizacijo pod vodstvom Ivana Simiča. Pa to ni kritika te vlade, ampak vseh vlad doslej, ki od osamosvojitve niso znale pretrgati prakse, ki duši podjetnike in podjetništvo ter njihove potenciale, ki so za tako majhno državo v svetovnem merilu fascinantni."
V pogovoru za projekt Večera Zelena transformacija ste za spodbujanje zelene gradnje predlagali znižanje plačila stavbnega zemljišča oziroma davka na nepremičnine. Kot kaže, vas politični odločevalci niso uslišali.
"(Smeh.) Prav imate, to se seveda ni uresničilo. Država bi se lahko malo za zeleno, malo pa za nataliteto, kot je to na primer v Italiji, ob nakupu prve nepremičnine v celoti ali polovično odpovedala davku na dodano vrednost ob pogoju, da bi šlo za zeleno gradnjo. Ob čemer je treba povedati, da spodbude Eko sklada pomembno vplivajo na odločitev mladih družin za bolj trajnostne bivanjske objekte. Zato je pomembno, da so spodbude jasno opredeljene in kontinuirane, sicer je bolje, da jih ni."
Kmalu boste dosegli devetdeset zaposlenih, nazadnje ste angažirali tudi novega glavnega in izvršnega direktorja Matjaža Merkana, ki sicer prihaja iz povsem druge panoge.
"Res je, zaposlujemo že 85 ljudi, gospoda Matjaža Merkana pa smo angažirali, ker sami svoje posle obvladujemo, za izzive, ki nas čakajo, pa potrebujemo še drug, širši pogled. Odgovoren je za kadre, organizacijo, digitalizacijo in proizvodne procese."
V Sloveniji se ob nepremičninskem bumu in nizkih obrestnih merah veliko gradi. Kakšna je ta gradnja in ali pričakujete, da bo ta balon enkrat počil?
"Vsak balon enkrat poči. Pri nepremičninskem moramo razlikovati to, da ta balon na drugi strani napihuje gradnja za trg, medtem ko gradbena podjetja trenutno podivjanih cen surovin ne moremo v zadostni meri prevaliti v končno ceno proizvoda. In tudi ko bo ta balon počil, bodo cene kakovostnih zgradb z obvladljivimi mesečnimi stroški manj zanihale kot tiste energijsko bolj potratne. Mislim, da v Mariboru nepremičninskega balona ni, zato je tu še potencial za rast. Poleg tega da je Maribor vrhunsko mesto za bivanje, ki se bo še razvijalo. "
Vidim, da ste prijazni do konkurence, ker mi še niste odgovorili na vprašanje, kakšna je ta gradnja.
"Te seveda ne moremo primerjati z Lumarjevimi hišami in tudi želja po hitrem zaslužku odtehta svoje. Kljub temu se je v zadnjih desetih letih kakovost gradbenega fonda izboljšala, malo tudi po našem ozaveščanju javnosti o pomenu energetsko učinkovite gradnje."
Tudi spremembe v mariborskem županstvu dajejo rezultate, še posebno pri urejanju trgov, parkov in sanaciji stavb.
"Opažamo, da je županstvo Saše Arsenoviča ambiciozno, in ne dvomimo, da bo uresničilo načrtovano, četudi taki projekti zahtevajo svoj čas. Pri trgih pa ponavljam kritiko, da nismo mediteransko mesto, ampak celinsko, v zaledju zelenega Pohorja. Zato bi bilo treba namesto tega, kateri kamen uporabiti za tlakovanje, razmišljati o drevesih in zelenih površinah, saj podnebne spremembe prinašajo vse več meteornih voda, ki nimajo kam odteči. Navsezadnje imamo v mestu odlično strokovnjakinjo arboristko Tanjo Grmovšek."
Prihodnje leto bodo volitve. Nekoč ste mi dejali, da bi bil nekdanji predsednika GZS iz BSH Nazarje Boštjan Gorjup primeren format predsednika vlade. Zakaj menite, da politika ne zanima "pravih" ljudi?
"Če pride kdo iz gospodarstva v politiko, sorazmerno hitro ugotovi, da velikih sprememb ne bo mogel narediti. To je za gospodarstvenika, ki se je navajen hitro odločati, dosegati rezultate in jih meriti, naporno. Ob volilnem sistemu, ki ga imamo, smo obsojeni na mrtvi tek kompromisov. Reforme stojijo, ker smo vedno nekje na polovici na minimalni večini. Zato bi si želel, da v politiki v prihodnje ne bi bila jezik na tehtnici stranka upokojencev, ampak sodobna in aktivna zelena stranka. Pa naj mi upokojenci oprostijo, četudi so se v stranki še najmanj ukvarjali z njimi. Če se že ne moremo dogovoriti za večinski volilni sistem, si v prihodnje želim v parlamentu močne, napredne in svetovnonazorsko v smislu levi in desni neopredeljene stranke, ki bi združevala oboje. In to z zelo jasno vizijo boljše kakovosti bivanja ter manjše obremenitve planeta. In da bi kot taka bodoči vladi postavljala pogoje, pod katerimi je pripravljena biti jeziček na tehtnici."
Od ena do pet
Kako trajnostno pa vi bivate; beremo, da je kovačeva kobila vedno bosa?
"Res je, čaka nas izgradnja novega doma, ki bo energetsko veliko bolj učinkovit. Pri prehrani pazim na čim manj potratno živilsko verigo. Glavnino kilometrov opravim z električnim vozilom, to pa ne pomeni, da se kdaj ne zapeljem tudi s kakšnim z notranjim izgorevanjem. Trudim se tudi, da manj letim z letali. Nisem perfekcionist ali okoljski svetnik, tudi z majhnimi spremembami v načinu razmišljanja in navadah lahko dosegamo neverjetno velike učinke."
Alpinizem vam je v genih. Vas še zamikajo dereze in cepin?
"Alpinizem je po ženi največja ljubezen mojega življenja. Še vedno razmišljam alpinistično, kar se odraža tudi v identiteti našega družinskega podjetja. Da želimo spoštovati naravo in čim manj obremenjevati okolje, se hitro odločati in ravnati odgovorno, kajti če v alpinizmu niste odgovorni, vas več ni. Glede na to, da se prebudijo stare poškodbe, ko malo bolj dvignem obrate v steni, pa plezam le še ljubiteljsko."
Kako si polnite akumulatorje? Kaj najraje berete?
"Zadnje čase manj leposlovja in več knjig o osebnostni rasti. O japonski skrivnosti za srečno življenje ikigaj pa Robina Sharmo o voditeljstvu in rasti. Pomembna mi je tudi redna meditacija in razmislek o tem, kaj počnem v življenju."
Hendikep družinskih podjetij je nasledstvo, vaš oče Milan Lukić je imel pri tem srečno roko. Kaj pa vi?
"On verjetno včasih meni drugače, a jaz mislim, da je imel kar srečno roko. Ne vem, kako se bosta moja potomca odločila, gotovo pa imata prave nastavke v smislu ujemanja s filozofijo Lumarja. To bo morala biti njuna odločitev, za zdaj jima, podobno kot v nekaterih družinskih podjetjih, tega ne vcepljamo. In tudi za to smo se odločili za profesionalni menedžment, ki ne prihaja iz družine. Pa jaz še ne odhajam v pokoj."
Nekoč ste podjetje že prodali. Je to bila težka odločitev?
"Predvsem je bila za vse nas težka izkušnja, še posebno zame, ko je zazevala neka luknja in sem se zavedal, da imam podjetje res v genih, kot se reče. Na srečo smo podjetje lahko kupili nazaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
