(INTERVJU) Maša Kociper: "Če bi bili za Janševo vlado, bi sodelovali od začetka"

Ustavna obtožba je po navedbah voditeljice SD Tanje Fajon na mizi opozicijskih strank. Kaj je konkretna vsebina in kako uspešna je lahko?
"Ustavna obtožba je bila prvič omenjena v torek na sestanku vodij opozicijskih strank in z vsebino še nisem seznanjena. Imam informacije, ki jih imate vi in ki jih je podala gospa Fajon. Kolikor razumem, je poudarek na delu ministra Hojsa in cele vlade. Očitki so zlasti vplivanje na neodvisne institucije, tožilstvo, policijo, določena ravnanja v zvezi z demonstracijami, razna pisma, ki so šla v tujino in vplivajo na delovanje institucij. Pismo zunanjega ministra Anžeta Logarja na primer razumem kot poskus ministra, da vpliva na vsebino poročila, ki ga bo pripravila Evropska komisija v zvezi s situacijo v našem pravosodju. Dokončno se bomo uskladili, ko bomo videli dokument, treba je zlasti presoditi, ali ima ustavna obtožba kot taka možnosti za uspeh."
Upokojenska stranka, s katero delite volilno bazo, je oslabljena, zvrstile so se afere, proti predsednici Aleksandri Pivec so nastopili poslanci, prav tako Tomaž Gantar. Zadržani ste bili in dogajanja niste konkretneje komentirali, a zadeva se je prelevila do točke, ko bi se lahko stranka razpolovila. Ali so afere Pivčevi kot predsednici naložile pretežak nahrbtnik? Bi morala odstopiti kot kmetijska ministrica? Ji sicer grozi interpelacija?
"Predvsem je nekaj novega za slovenski parlamentarizem to, da cela poslanska skupina odpove sodelovanje s predsednico in vrhom stranke. Na tak način je zelo težko delati, in če do dogovora med predsednico, vodilnimi in poslansko skupino ne bo, ta zgodba ne more imeti pozitivnega konca. Sicer pa se v SAB poskušamo ne preveč vtikati v notranje zadeve posamezne stranke. Vsi imamo kdaj težave in najboljše je, da takrat stranko pustiš, da težave razreši sama znotraj zakonitih možnosti, ki jih ima. O interpelaciji se še nismo pogovarjali, bi pa njen odstop verjetno razbremenil ozračje, morda tudi kaj rešil znotraj Desusa, ampak to je vprašanje za njih in koalicijo."

Revni upokojenci niso levi in desni

V razkol, ki je presegel meje strankarskega, ste se posredno vključili v SAB, ko ste stopili proti besedam predsednika Zveze društva upokojencev Janeza Sušnika, ki je Desus pozval k nadaljnjemu sodelovanju v vladi. So težave v upokojenski stranki lahko priložnost za SAB?
"Ne vem, ali so lahko priložnost, gre predvsem za to, da v SAB ne pristajamo na tezo, da lahko samo Desus zagovarja interese upokojencev. Mi smo pred tem mandatom, ko smo iskali programske usmeritve za delo, ponovno izpostavili, da je ena največjih težav v naši družbi velika revščina med starostniki, celo med upokojenci, ki so celo življenjsko dobo oddelali. To, da je takšnih ljudi veliko in živijo nekateri na robu revščine, je za uspešno, socialno družbo, kot je naša, velika težava. Zato smo vprašanje revščine med upokojenci poleg vprašanja socialne države, modernega javnega šolstva, učinkovitega javnega zdravstva in uspešnega, zelenega gospodarstva postavili v ospredje.
Nasprotujemo pa temu, da se organizacija, ki naj bi povezovala upokojence in predstavljala sogovornika nam politikom, politično opredeljuje. Revni upokojenci niso levi in desni, zato opredeljevanje predsednika na tak način ni primerno."
Če hipotetično Desus izpade iz koalicije, ste pripravljeni programsko vskočiti?
"Ne. Če bi bil SAB kadarkoli zainteresiran za sodelovanje v tej vladi, kot so mnogi napovedovali, bi sodelovali že od začetka. Da bi po vsem, kar se je vmes zgodilo, zdaj sodelovali, je popolnoma nemogoče in ni bilo nikoli stvar debate. Moja osebna frustracija, in mnogih v naši stranki, je to, da imamo za vlado, ki bi povezala glasove levo od sredine, že ves čas potencialnih 52 glasov. Ne glede na to pa imamo zelo desno vlado z Janezom Janšo, kar mnoge od nas, tudi mene, dela zelo nesrečne. V SAB smo že po odstopu Marjana Šarca predlagali projektno vlado, ki bi lahko še preprečila to situacijo. Mimogrede, poslanci SMC in Desusa, tu je treba biti korekten, so opozarjali, da če bo vlada po letu in pol razpadla, oni ne bodo šli na volitve. Ker smo to vedeli, smo predlagali projektno vlado, ki bi izpeljala nekaj pomembnih zakonov, ki so bili tik pred zaključkom, tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o zdravstvenem varstvu, vendar ni bilo posluha. SAB si prizadeva in si bo še naprej prizadevala za levosredinsko vlado."

Bratuškova je izjemna pri financah in ekonomskih vprašanjih

Kako se opredeljujete do demografskega urada in sklada, imate v SAB drugačne poglede od tega, kar je na mizi?
"Zdi se nam, da samo ustanovitev urada ne bo odpravila problema, s katerim se soočamo ne samo v Sloveniji, ampak v celem svetu, to so staranje družbe in vse težave, ki so povezane s tem. K temu je treba pristopiti sistemsko, zlasti pa sprejeti zakone, ki že dolgo čakajo, to je zakon o dolgotrajni oskrbi, spremeniti sistem zdravstvene oskrbe, da bo v ospredju pacient in bodo ljudje dobili storitev takoj, ko jo bodo potrebovali, ne pa da z dolgimi čakalnimi vrstami nastaja škoda za sistem in človeka. Taki konkretni ukrepi so nekaj, kar bo izboljšalo situacijo. Glede sklada nimam dovolj vsebinskih informacij, predlog bomo preučili in se nato odločili, ali ga bomo podprli."

Pred Janševo vlado je težko obdobje

Nekateri analitiki ocenjujejo, da bo Janševa vlada, če preživi jesen, preživela do konca mandata. Kakšno življenjsko dobo ji napovedujete?
"Pred njimi je težko obdobje, zlasti ker sledi rebalans proračuna. Je pa Janša človek, za katerega vsi pravijo, da ne bo odstopil. Vemo, katere so druge možnosti, da te vlade ne bo več. Ena je razpad koalicije, druga verzija pa je, da se poveže leva sredina in se s prehodno vlado, ki bi nastala na podlagi konstruktivne nezaupnice, pripelje državo do predčasnih volitev."
Pa bo mogoče sklepati kompromise v sestavi, kjer stranke razpuščene Šarčeve koalicije do nekdanjega premierja gojite določeno mero nezaupanja?
"To, da so kompromisi možni, smo dokazali s tem, ko smo takrat, ko je po našem mnenju Šarec prehitro odstopil, brez poskusa konsolidacije svoje vlade ponudili projektno vlado. Ves čas smo že pripravljeni na to sodelovanje, na kar kažejo redna srečanja med opozicijskimi voditelji. Konflikti, ki so takrat nastajali, so se zgodili predvsem zato, ker smo bili odločni v tem, da se izpolnijo dogovori, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo. Na naš predlog je bilo v koalicijski pogodbi napisano, da se odmerni odstotek uveljavi s prvim januarjem 2019. Kmalu po tem, ko je vlada nastala, bi se na teh projektih moralo začeti delati. Tukaj smo bili zahtevni, nikoli pa razdiralni."
Zamer na relaciji Bratušek-Šarec torej ni?
"Ne, zamer v politiki ne sme biti."
Kdo bi lahko bil mandatar prehodne vlade? Šarec zahteva politično neodvisno osebo, kakšni so vaši pogoji?
"Skupaj z drugimi opozicijskimi strankami smo zadnji, ki lahko postavljamo pogoje. Pogoje lahko postavljajo tisti, ki bi te glasove zagotovili, da nezaupnice ne bi bilo. Zame je ključno, da bi si bili na jasnem, kaj je naš cilj. Če po morebitnih volitvah spet ne bomo sposobni sestaviti levosredinske vlade, če recimo Levica spet ne bo šla v vlado, nepotrebno krajšamo mandat tej vladi. Potem si dajmo priznati, da če nismo sposobni postaviti levosredinske vlade, bo pač desnosredinska vlada, ki je nastala povsem legitimno, saj ni nastala z državnim udarom. Volitve na leto, leto in pol so za vsako državo škodljive."
Še k zunanji politiki: je pot, po kateri se odpravlja Slovenija, prava?
"Absolutno ni prava pot, sploh z vidika pravne države. Pri tako imenovani višegrajski skupini, kamor se obračamo, gre za države, ki jih povezuje vprašljiv odnos do pravne države. Poljska je dobila opozorilo Evropske unije, na Madžarskem vemo, kakšna je situacija. Ravno v težkih časih, kot je korona, so vrednote, ki smo jih v Evropi vzpostavili po drugi svetovni vojni, izjemnega pomena. Socialna varnost, spoštovanje človekovih pravic, pravna država, demokracija. Ponekod se pogovarjamo že o tem, da ljudje dvomijo o demokraciji in mislijo, da je boljši močan avtoritarni vodja. To so koraki, ki nas vračajo v čase, ki bi se že morali končati. Čeprav morda, kot je rekel Winston Churchill, za zdaj ne poznamo boljšega sistem, kot je demokracija, ta omogoča največje sodelovanje ljudi preko izvoljenih predstavnikov pri upravljanju oblasti. Lahko si pa vsi skupaj prizadevamo, da bi se vzpostavili mehanizmi, ki bi na institucionalen način sodelovanje ljudi še okrepili, ali pa, kot bi si želela, da bi se aktivni, razmišljujoči posamezniki bolj vključevali v politiko, ker je to polje, kjer je možnost vplivati na neko konkretno odločitev."