(INTERVJU) Matjaž Han, vodja poslancev SD: Marjan Šarec je svojo priložnost že imel

Kako blizu podpisu povolilnega dogovora je Koalicija ustavnega loka?

"Intenzivno se pogovarjamo in pričakovati je, da bo do p​odpisa dogovora prišlo v tem mesecu. Kljub dogovoru pa se bo vsaka stranka tudi po svoje pripravljala na volitve. Ključno je predvsem to, da se poenotimo o osnovnih vsebinskih točkah. Zelo pomembno se mi namreč zdi, da bodo ljudje, ko bodo obkrožali stranke SD, LMŠ, Levica ali SAB, vedeli, kaj bodo s tem pridobili."

Se boste pa že vnaprej omejili kar se tiče povolilnega sodelovanja. Sodelovali z NSi, kjer zagotavljajo, da bodo gradnik vsake prihodnje vlade, potemtakem ne boste?

"Kdo bo sestavljal naslednjo vlado, bodo na volitvah povedali ljudje. Nobena stranka nima privilegija, da bi lahko sama vnaprej določala, kaj se bo dogajalo po volitvah. Je pa prav, da se ljudem jasno pove, da bodo te štiri stranke v primeru, da bodo dobile dovolj glasov, sestavile novo vlado in bodo koalicijske partnerice."

Člen, v katerem opredeljujete sodelovanje, torej ostaja takšen, kot ga je zapisal predsednik LMŠ Marjan Šarec?

"Mene ne moti, da se jasno pove, da ima en del politike svoje vsebine in ideologije, drug del politike pa svoje. Naloga vseh nas pa je, da se, ne glede na to, ali smo v koaliciji ali opoziciji, med seboj pogovarjamo o vsebinah, ki se tičejo ljudi. Tega, da se kot poslanec pogovarjam z ljudmi, tudi z drugega političnega pola, si ne bom nikdar pustil odvzeti."

Za Večer je vodja poslancev SAB Maša Kociper nedavno povedala, da tekmovanje med temi štirimi strankami, ki smo mu priča, ne koristi nikomur.

"Vsaka tekmovalnost je dobra, da se razvijamo, poslušamo tudi ljudi iz drugih političnih strank in morda spremenimo kakšno mnenje. Ne maram pa tekmovalnosti, ki je pod mizo in na način metanja polen pod noge drugi stranki, z namenom, da sama pridobi. Tega jaz nisem nikdar počel in verjamem, da tudi SD ne."

So bila pod mizo dejanja LMŠ, ki ji javnomnenjska podpora vztrajno pada?

"Ne bom kazal na nobeno stranko, ampak takšna podtalna delovanja ne koristijo ne nasprotniku in ne samemu sebi. Zato bi takšna dejanja odsvetoval. Jaz osebno tega ne počnem."

Ali je po vašem Levica zrela za politični dialog? Kolikšna bojazen obstaja, da bi se po volitvah izneverila?

"Živimo v težkih časih, ne samo v naši državi, tudi če pogledamo izven naših meja. Imamo podnebne težave, pri katerih ne bomo mogli zamahniti z roko. Imamo geostrateške težave, problem Afganistana, nekateri ljudje v svetu nimajo vode in hrane. Imamo problem migrantov, ljudje bežijo, ker so v njihovih domovinah vojne. Živimo v času epidemije. Nobena stranka ne bo imela privilegija izsiljevati s svojimi nerealnimi pogledi in bo morala, če bo želela v naslednjih vladah delovati resno, k temu tudi pristopiti tako. Morala bo kdaj pozabiti na kakšen svoj ideal. Ker bo to koalicijska vlada, ki bo reševala probleme ljudi. Prepričan sem, da je tudi Levica, odkar je leta 2014 nastala, kot relativno mlada stranka to spoznala, vsi smo odrasli, vsi odgovorni. To je osnova, da narediš nekaj dobrega za ljudi."

Ali znotraj SD obstaja strah pred krepitvijo Levice in pred tem, da jim v izteku kampanje rejtingi poskočijo?

"Malo nerealno bi se slišalo, da bi rekel, da ne spremljamo, kaj druge stranke delajo in kako nagovarjajo ljudi. Seveda si vsaka stranka želi, da med državljani in državljankami dobi čim več podpore. Predvsem bom zelo vesel, da naš četverček dobi toliko podpore, da bi lahko zamenjal obstoječo vlado."

Kdo ima več mandatarskega potenciala, Marjan Šarec ali Tanja Fajon?

"Bom rekel Tanja Fajon, pa ne samo zato, ker sem socialni demokrat, ampak ker v to iskreno verjamem. Marjan Šarec je svojo priložnost že imel, to priložnost smo mu dali tudi SD, ki smo ga podpirali brez velikih zadržkov in nismo bili tista stranka, zaradi katere je prejšnja vlada padla. Tanja Fajon ima veliko izkušanj na zunanjepolitičnem področju, ima diplomatske izkušnje, ki bodo v naslednjih letih zavoljo zapletenih političnih razmer v svetu zelo pomembne. Kot ženska ima prednost pred moškimi voditelji, predvsem v težkih situacijah, ko se še posebej izkažejo umirjenost, težnja k pogovoru in iskanje rešitev. Ne nazadnje ima podporo svoje stranke z relativno dolgo klopjo in prepričan sem, da bo dobila priložnost za vodenje prihodnje vlade."

V Delu smo lahko nedavno prebrali, da naj bi po levi sredini krožile ideje o tem, da bi tistega, ki mu ne bi uspelo z mandatarstvom, podprli na predsedniških volitvah.

"V SD smo v zadnjem obdobju že imeli kandidate za predsednika države. Ko bo čas, bomo tudi prihodnje leto znali izbrati kandidata za predsednika države v lastnih vrstah. Kategorično pa zanikam, da bi obstajal kakšen dogovor, da bi tisti, ki bi izgubil na državnozborskih ali drugih volitvah, potem šel na predsedniške volitve. To se sicer lahko zgodi, ampak ne zaradi kakršnegakoli dogovora. Tanja Fajon ne bo šla na predsedniške volitve, ker ne bo imela časa, morala bo voditi vlado."

Kolikšen je notranji strankarski pritisk na predsednico SD, da na volitvah doseže dober rezultat?

"Nekaj bom povedal, kar sem že v ponedeljek članom predsedstva stranke. Najtežja politična funkcija v tej državi morda ni biti predsednik vlade ali predsednik države, ampak biti predsednik SD. To je tako velika stranka s toliko različnimi pogledi, da mora predsednik znati preiti vse čeri, ki v stranki definitivno obstajajo. Ampak hkrati mislim, da je to včasih prednost. Lahko rečem, da ima Tanja v stranki absolutno podporo, ne samo v poslanski skupini in med najožjim vodstvom, ampak ko hodimo po Sloveniji, vidim, da tudi na terenu. Vse druge špekulacije so odveč."

Kako utemeljena je bila kritika, da ste se z njenim prihodom pomaknili skrajno levo?

"Ko je Tanja Fajon jasno opozarjala na stvari, na katere drugi niso želeli ali hoteli opozoriti, pa bi morali, so jo označili za radikalko. Socialni demokrati vemo, kje je naše mesto, katere so naše vrednote, mi smo stranka od levega dela proti sredini. Verjamem, da bomo na ta način nagovorili največ ljudi. Je pa Tanja Fajon prav zadnje mesece dokazala, da je umirjena in preudarna političarka, ki zna slišati ljudi in se zaveda njihovih problemov."

Dalj časa in z različnih kotov političnega prizorišča je slišati, da se dogovarjate za poslanske prestope z nepovezanimi poslanci, pri čemer imate gotovo nekaj težav tudi z zasedenostjo volilnih okrajev. Kdo je na prestopni liniji?

"V preteklosti smo dokazali, da so v naši poslanski skupini dobrodošli tisti, ki delijo vrednote socialne demokracije. Isto velja za nepovezane poslance, vendar to ne pomeni, da bomo z dobrodošlico pričakali tiste, ki bodo na naša vrata potrkali tik pred volitvami. Imamo pa neizmerno dobre izkušnje s prihodom Milana Brgleza, Gregorja Židana in Franca Trčka, v stranko so prinesli nove poglede in izkušnje. Verjamem, da bo v naslednjih tednih v našo stranko prišel še kdo."

Slišati je, da si želite Branislava Rajića.

"Zna se zgoditi, da bo k nam prišel tudi kdo od nepovezanih poslancev. Politika pa ni nogometno društvo, nobenega ne kupujemo in ne prodajamo, če pa ima kdo dobronamerne in vsebinske ideje, pa je dobrodošel, da se pogovorimo."

Ne boste se konkretno opredelili?

"Ne. Vse poslanke in poslance poznam dobro, ne nazadnje delamo skupaj že nekaj let. Nisem zamerljiv človek. Kaj vse je že kdo o meni govoril, pa danes normalno sodelujemo. In pri tem bom tudi naredil piko."

Kaj vsebinskega lahko v parlamentarnem patpoložaju sploh še izpeljete do konca mandata?

"Po mojem mnenju bi bil smiseln dogovor, da velikih projektov zaradi naše velike razdeljenosti ne bi smeli sprejemati več, ker lahko naredimo škodo za generacije. Ampak to je moj pogled, ki je v tem momentu verjetno osamljen. Je pa težava tega sklica parlamenta, da je usoda sprejemanja zahtevnih vsebin postala odvisna od glasu nekaj poslancev, ne več od političnih strank."

Še apelirate na poslance Desusa?

"Jaz se pogovarjam z veliko poslanci in to je moja dolžnost. Pogovarjam se tudi z gospodarstveniki, posamezniki iz civilne družbe, z vsemi ljudmi, ki jih odločitve parlamenta zadevajo. Žal pa se stopnjuje histerija o tem, kdo se s kom pogovarja, in nato pridejo še špekulacije, kakšni dogovori potekajo v ozadju. Sem poslanec in moje najpomembnejše orodje je pogovor. Saj že pri sprejemanju zakonov tudi nasprotno stran nagovarjaš z vsebinsko razlago, zakaj je nekaj dobro. Če nekdo to razume kot pritisk, ni v pravem poklicu."

Opozicija bo koalicijo napadala z interpelacijami; kako močno se poigravate z idejo referenduma, če koaliciji uspe skozi parlamentarno sito spraviti demografski sklad?

"Interpelacija ni namenjena sama sebi. Interpelacija se vloži v primeru, ko minister slabo dela, če krši zakon in če ni aktiven, kot ni aktivna ministrica za izobraževanje. Pustimo to zadnjo bolezen, želim ji, da bi čim prej ozdravela. Kar se tiče referenduma, pa so že sindikati napovedali, da bodo, če bo takšna vsebina demografskega sklada sprejeta, šli v to. V primeru referenduma lahko brez problema pojasnimo, zakaj smo proti vladnemu zakonu o demografskem skladu, ljudje pa imajo pravico odločiti se sami, kaj si želijo."