(INTERVJU) Mitja Terče: "Neposredni posli s Kitajsko realno niso bili izvedljivi"

​Kdo vas je angažiral? Je bil to minister Zdravko Počivalšek? Kakšne so bile vaše naloge in pooblastila?
"Osnovno pooblastilo je prišlo od ministra Počivalška, ki me je imenoval v projektno skupino na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Ko je prišlo povabilo, sem poslal svoj življenjepis in svojo željo, da delam brezplačno ter za to krajše obdobje pomagam. Sklep sem dobil od MGRT, pogodbo za svetovanje sem dobil od Zavoda RS za blagovne rezerve (ZBR). Pooblastilo sem imel samo za vodenje skupine na področju izvedbe nabav zaščitne opreme."
Za angažma niste dobili nobenega honorarja?
"Ne. Edino, kar je v pogodbi, je povračilo kilometrine. Predvsem sem želel pomagati Sloveniji, ker vem, da država ne bo imela denarja po krizi. Našli so se prostovoljci, ki so nosili hrano starejšim, jaz pa verjamem, da lahko pomagam Sloveniji s svojimi možgani. Odločil sem se, da pomagam, ne da zaslužim."
Nekateri so ministru Počivalšku očitali, da je bila vaša skupina nekakšna vsiljena uprava ZBR.
"Tega nikoli nisem tako čutil. V skupini smo bili štirje, dva sva bila svetovalca zavoda, gospod Ivan Gale je bil zaposlen tam in ena zaposlena iz MGRT. Nama je zavod podpisal to pogodbo in si želel pomoč. Ker smo bili zadolženi za izvedbo, ne za nabavo, smo se vključili v zadnjem koraku. Nekdo je prej pogledal certifikate in podpisal pogodbo, mi smo pa pomagali pri izvedbi. Verjamem, ko so na zavod v službo hodili trije in poslovna sekretarka, je zavod nujno potreboval to pomoč in so jo tudi pozitivno sprejeli."
Kako je bila videti vaša pomoč pri nabavi v sistemu, ki opazovalcu od zunaj ni pregleden in kjer pristojnosti niso jasno razmejene?
"Štiriindvajsetega marca je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino. Na ta naslov so se zbirale vse ponudbe, kjer so jih pregledali. Tiste, ki so bile potrjene, pa so šle na ZBR v izvedbo. V času mojega svetovanja v zavodu ni bilo nobene selekcije. Naša naloga je bila, da pomagamo, da se čim prej izvedejo nabave iz podpisanih pogodb. Ena od pomembnih mojih nalog je bila poročanje koordinaciji ministra, katera zaščitna sredstva so na poti v Slovenijo. Dobavitelji so nam morali redno poročati, minister pa naprej vladi. O tem sem poročal tudi medresorski skupini."
Kakšno je bilo stanje v skladišču v Rojah, ko ste prišli v ZBR?
"Ko sem prišel, v skladišču ni bilo nič. Bila je takšna panika, da še tisto malo zaščitne opreme, kar so je imeli, hranili za ključne slovenske institucije, klinična centra. Ko sem odšel za velikonočne praznike, sta prileteli letali Joca Pečečnika in naše letalo predvsem daril in komercialnih mask iz mesta Qingdao. Šele takrat smo lahko prvič zadihali, saj smo imeli v skladišču nekaj milijonov mask."
Čigava ideja je bila ustanovitev projektne skupine? Gale v intervjuju za Mladino trdi, da mu je Počivalšek večkrat rekel, da mu je predsednik vlade Janez Janša naročil, da se ustanovi projektna skupina z vami na čelu.
"Tega ozadja ne poznam. Kaj so imeli v ozadju in kdo se je s kom pogovarjal, o tem bistveno več ve gospod Gale. Domnevnih političnih razlogov gospoda Janše ne poznam, nikoli ga nisem srečal, sploh ne vem, ali ve zame."
Najbolj odmeven je bil posel s podjetjem Geneplanet. Gale trdi, da mu je Počivalšek rekel, da je Geneplanet posel SDS. Veste kaj o tem?
"Ne."
Kako pa komentirate posnetek pogovora med Počivalškom in bivšim direktorjem ZBR Antonom Zakrajškom, ko je minister osebno posredoval za plačilo avansa podjetju Geneplanet?
"Ta klic je bil opravljen, deset dni preden sem prišel v ZBR. Kolikor vem, je bila pogodba sklenjena pred tem klicem, in kolikor sem razbral iz klica, gre za posredovanje pri plačilu, ne pa za posredovanje za sklenitev pogodbe."
Je pa šlo pri avansu Geneplanetu za odstop od prakse pri nabavi zaščitne opreme. Zakaj je bil tukaj potreben avans?
"To se je dogajalo pred mojim prihodom. Če bi jaz s svojim denarjem, bi naredil enako kot država. Ventilatorjev ni bilo, bila je velika kriza na trgu, v praksi sta bila samo dva, ki sta jih lahko dobavila, Hisense Gorenje in Geneplanet. Slednji jih je pripeljal v Slovenijo, prvi pa jih je dobavil v svoje skladišče na Kitajskem, kamor jih je morala država iti iskat."