(INTERVJU) Robert Sabol: V aviaciji je vsako pravilo napisano s krvjo

Že leta si prizadevate za namenski reševalni helikopter. Pojasniva najprej, kaj pomeni namenski helikopter in kaj to, da ga nimamo.

"Vsi helikopterji, avtomobili ali tovornjaki so lahko večnamenski. Opozarjam, da bi ta helikopter - po predpisih EU bi tako moralo biti - bil namenjen samo zdravstvu in se ne bi uporabljal vzporedno še za druge službe. Tudi vsak kombi je lahko večnamenski. V njem lahko voziš tovor ali pa daš na tla poškodovanca. Tudi tako se bo pripeljal do bolnišnice. Vprašanje pa je, kako varno se bo peljal poškodovanec, če bomo morali hitro zavirati ali se bo zgodila prometna nesreča. V reševalnem vozilu, ki je namensko predelano in certificirano za prevoz bolnika, je ta bistveno varnejši. Namenski helikopter je v bistvu leteče reševalno vozilo."

Torej je izvedba helikopterja namenska in bi ga uporabljala samo ena služba - da ni tehtanja, ali gredo z njim nad požar, k poplavam ali prometni nesreči.

"Tako je, helikopterji, namenjeni le zdravstvu. Služili bi za izvajanje helikopterske nujne pomoči, prevoz inkubatorjev in medbolnišnične prevoze. V petek zjutraj, 4. avgusta, ob začetku poplav, sem objavil v facebook skupini Slovenski namenski reševalni helikopter, da se bo zdaj pokazala slabost sistema večnamenske uporabe helikopterja. In se je zgodilo podobno kot ob požaru na Krasu in kakor smo opozarjali že desetletja, da je zdravstvo postavljeno ob rob, ko so potrebe države v sistemu zaščite in reševanja večje. Vsem ekipam, ki so reševale, globok poklon! Delali so profesionalno in požrtvovalno in le temu se lahko zahvalimo, da ni največja naravna katastrofa terjala več človeških življenj. Vsi so stopili skupaj. Bi pa bilo veliko bolje, če bi bila v Sloveniji na voljo flota namenskih helikopterjev, ker bi v takem kaotičnem stanju bilo mogoče angažirati dodatne resurse - najprej v sistemu zaščite in reševanja (ZiR), nato pa v sistemu zagotavljanja primarne zdravstvene oskrbe na prizadetih območjih, ne da bi nastala škoda pri zagotavljanju prevozov in pomoči v sistemu ZiR. Vendar pri nas z večnamenskimi helikopterji, ki so vpeti v vse službe naenkrat, zdravstvo ni samozadostno in nima svojih zračnih sil. O tej dodatni pomoči helikopterjev lahko samo sanjamo."

Ker so vsi šli na poplavljena območja, ni bilo helikopterja za druga nujna stanja?

"Saj niso šli vsi. Od 18 državnih helikopterjev - 12 vojaških in 6 policijskih - jih je prvi dan reševalo šest. Ena tretjina. Zakaj samo toliko, je vprašanje za izvajalce. Verjetno se jih nekaj vzdržuje, ampak da je država samo eno tretjino svoje flote splavila v zrak, ljudje pa so po osem ur čakali po strehah in na drevju ... V takih ekstremnih okoliščinah bi bilo zagotovo lažje in hitreje, če bi zdravstvo imelo še štiri svoje medicinske helikopterje.

V tujini z vitlom rešuje tudi helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP). Intervencije z uporabo vitla v HNMP pa niso take, kot se uporabljajo pri gorskem reševanju ali reševanju na morju. Vsekakor zahtevno stensko reševanje ne sodi v HNMP in naj ga opravljajo specialisti. Tako kot v policiji glavnino intervencij opravi običajna policija, če je kaj bolj nevarnega, pa imamo specialno enoto policije.

Nujna medicinska pomoč (NMP) pa ni del sil zaščite in reševanja, kamor nas ljudje nevede radi vtikajo. Spadamo pod ministrstvo za zdravje, naš šef je predsednik vlade. Mimogrede, v prvih sedmih dneh poplav nihče ni z eno besedo v medijih omenil NMP. Pa so bili primeri infarktov, možganskih kapi, porodnic na pragu srečnega dogodka ... To so naše naloge, ki pa jih nismo mogli izvesti, lahko smo le nemočno zrli v oblačno nebo. Mi smo tisti, ki imamo obvezo, da smo, ko se nekaj zgodi, v 60 sekundah po aktivaciji v vozilu in hitimo na pomoč. Podoben izvozni čas dosegajo policija in poklicni gasilci. Vse ostale službe iz segmenta zaščite in reševanja - od gorske reševalne, jamarske reševalne, reševalci iz vode, prostovoljni gasilci - pa delujejo na sklic. Kot reševalci profesionalci smo tako ob poplavah ostali 'na suhem'. Ljudje so mi ogromno pisali o tem, kaj se je dogajalo na terenu. Vse ni potekalo optimalno. Ni prijetno čakati v agoniji na strehi hiše, mimo katere dere voda in spodjeda to stavbo več ur."

Težava večnamenskosti je, da resursi, ki pomagajo ljudem pri poplavah, ne morejo reševati drugih ljudi, na primer zaradi infarktov ... Koliko je bilo takih situacij?

"Ta podatek ni dostopen. Zgovorno pa je, da je podpolkovnik Matej Hajdinjak, pilot Slovenske vojske, javno opozarjal ljudi po televiziji, naj ostajajo doma, naj ne hodijo v gore. Ko se nekaj izrednega zgodi, ne moreš pozabiti na vse ostale prebivalce. Kljub vsemu ne moreš vseh resursov poslati na en konec. Tudi ostalo življenje po drugih regijah, ki niso bile prizadete, teče naprej. Če bi imel svojo floto, bi torej sistem nudenja HNMP deloval neodvisno naprej in se ne bi zažirali v resurse, ki so opravljali naloge zaščite in reševanja, oziroma bi v omejenem obsegu lahko celo predstavljal dodaten resurs v ključnih trenutkih, kasneje pa tudi pomemben del nudenja zdravniške oskrbe na območjih, ki so ostala odrezana od sveta. Vprašanje je tudi, zakaj mariborski helikopter ni reševal na Koroškem, čeprav je opremljen z vitlom."

Zakaj?

"Posadke HNMP Maribor ne delajo z vitlom. Ampak vitel je samo orodje za dosego nekega cilja! V tujini z vitlom pripeljejo inženirja k vetrni elektrarni, da jo bo popravil, ali luškega kapitana na ladjo, da bo vplul z ladjo v luko - na primer v Hamburgu ... Teh vsakodnevnih operacij ne izvajajo gorski reševalci. Zakaj bi samo gorski reševalec lahko potegnil nekoga s strehe? Naj spomnim, da smo tak sistem v Sloveniji že imeli leta 2006 s sodelovanjem s podjetjem Flycom, ampak žal samo za tri mesece. V izrednih situacijah šteje vsak resurs, ki lahko pomaga."

Zato tudi mariborski helikopter ne rešuje na Pohorju.

"Tako je. Ne rešuje, če je potreben izvlek poškodovanca z elektromotornim vitlom. Takrat pride ekipa z Brnika. Bil sem na usposabljanju na Bavarskem, kjer imajo simulatorje - v dvorani, v kontroliranih pogojih. Tam se v kontroliranih pogojih učiš reševati s strehe, iz vode, s sedežnice, iz gondole, s plezalne stene ... Simulator odpušča napake, realno okolje žal ne, in učenje na nalogah je najdražje, ker se prej ali slej plača s krvjo."

Aktualna vlada z vašim zdajšnjim vodjem resorja Robertom Golobom na čelu se je sicer v koalicijski pogodbi zavezala, da bo uredila področje HNMP. Urška Klakočar Zupančič je bila posebej glasna pri tej temi pred volitvami. Zdaj že nekdanji minister Danijel Bešič Loredan je pred poletjem napovedal nakup štirih helikopterjev do leta 2026. Obstaja neka ekspertna skupina na MZ, ki pripravlja reformo tudi v tem delu. Nekaj se torej premika.

"Pred nekaj dnevi sem iz kabineta predsednice državnega zbora dobil negativen odgovor, ko sem prosil za srečanje, za katero sva bila dogovorjena. Zdaj se je distancirala, češ da nima pristojnosti nad izvršilno vejo oblasti in naj se obrnem na pristojne. Kontaktiral sem tudi Golobovo predstavnico za odnose z javnostmi, saj so mi zagotavljali, da se bomo sestali. Odgovorila mi je, da se zdaj prednostno ukvarjajo s poplavami in da se aktivnosti HNMP vzporedno izvajajo. Ampak kaj se izvaja? Če bi se, bi vedel, saj sem bil v tej ekipi. Torej gre samo za prelaganje obljub iz predvolilnega obdobja. Takrat (leta 2021) smo naredili anketo med strankami in tako Svoboda kot SDS sta recimo odgovorili, da se bosta zavzemali za ureditev HNMP."

NSi, ki je bila v preteklosti glasna pri tej temi, pa, zanimivo, ne.

"Matej Tonin je bil takrat aktualni obrambni minister in si je zelo prizadeval, da to ostane v delokrogu Slovenske vojske. Očitno nekomu ustreza obstoječe stanje. Spremembe niso zaželene. Kljub napredkom na področju helikopterskega reševanja delamo na zastarel način. Zavedati se je treba, da smo polnopravna članica EU in s članstvom poleg privilegijev pridejo tudi dolžnosti, ki jih prinašajo skupni evropski predpisi, ki so na področju letalstva jasni, še huje neposredno preneseni v naš pravni red, ampak si jih mi v Sloveniji interpretiramo po svoje. Imam dokument iz leta 2013, ki ga je Evropska komisija poslala na ministrstvo za infrastrukturo. Če povzamem, pravijo, da vojska in policija lahko izvaja HNMP, ampak pod enakimi pogoji kot civilni prevozniki - da jih torej nadzoruje civilna agencija za letalstvo, da imajo AOC (Air Operation Certificate), spisane priročnike, izobraževanja in da ne smejo obstruirati aktivnosti zasebnih prevoznikov. Ta dokument je romal v predal. Pri nas je oboje kršeno. Državni prevozniki nimajo nadzora oziroma ima vojska samonadzor VLO (vojaški letalski organ), medicinske posadke pa nihče ne nadzoruje - ne vedo, recimo, ali imajo veljaven zdravniški pregled, ali so izvajalci prišli na delo ustrezno spočiti ... Zadnji certifikat, ki izkazuje neko obliko usposabljanja za izvajanje dejavnosti HNMP skladno z evropskimi normativi, je iz leta 2013 - da se je kdorkoli iz ekip za sekundarne prevoze na UKC usposabljal v zvezi s procedurami za varno delo v letalskih operacijah. Po predpisih se moraš vsako leto usposabljati, opraviti zdravniški pregled in CRM-tečaj (Crew Resurse Management).

Kaj to pomeni v praksi?

"Posadke, ki so reševale s streh v poplavah, so reševale ure in ure. Pod adrenalinom, priča stresnim situacijam, ki jih niso pričakovali. To je nevarno. Po nekaj urah bi morali biti zamenjani in poslani na razbremenilni pogovor in počitek. Veliko spoštovanje vsem, ki so vzdržali te nadčloveške napore in se je pokazala visoka stopnja usposobljenosti, morale, profesionalizma in altruizma. A na srečo se ni zgodila nobena nesreča pri reševanju. Kdo bi odgovarjal, če bi se? Za primerjavo lahko vzamemo poplave v Nemčiji iz leta 2021. V prvi uri so poslali 20 helikopterjev. Na področje v velikosti Koroške. Pobrali so vse ogrožene ljudi, naredili spisek domačih živali in kje so. V drugem krogu so šli s policisti vodniki psov, da so živali izsledili, jih namestili v kletke in jih z vitlom evakuirali v helikopter. V nekaj urah so imeli vse ljudi in domače ljubljence rešene."

Oni imajo koncesionarje za prevoznike.

"Tako kot večina držav v EU. Romunija ima recimo državnega prevoznika. Ampak ni težava v državnem prevozniku. Težava je, da je način dela, kot ga imamo, najboljši na svetu, pa se vedno znova izkaže, da ni tako. Poleg tega ne vemo, koliko nas ta naš najboljši sistem sploh stane. Poleg dejstva, da se ne dela v skladu s predpisi EU, ki smo jih sami sebi prenesli v pravni red države, kar neprestano ponavljamo. Pravijo, da je ura reševanja 2460 evrov. Če bi bila to realna cena in izvajanje skladno s predpisi, bi za to ceno naša državna prevoznika opravljala vse prevoze od Dubaja do Nordkappa. Tako poceni dvomotornega helikopterja ni. Kdo torej plačuje razliko med tržno ceno, ki je nekajkrat višja, in deklarirano ceno? Zastonj kosila ni - tega se davkoplačevalci morajo zavedati. Mi rešujemo z neprimernimi, prevelikimi in posledično predragimi helikopterji. Večji ko je helikopter, dražji je. Financiranje je razdeljeno in s tem netransparentno, delno gre iz vojaškega proračuna, delno pa iz posebne proračunske postavke in povrhu se medicinske posadke plačujejo iz sredstev ZZZS, torej je realno nemogoče izračunati celoten strošek HNMP. Na koncu vse to plačamo davkoplačevalci. Če je vse po predpisih, obstaja pravna podlaga za izplačila in tudi možnost izstavljanja računov. Tu je tudi odgovor na to, zakaj ne izstavljamo računov za reševanje v hribih."

Kar mnoge čudi in jezi.

"Za izstavitev računa moraš imeti pravno osnovo, ki je v Sloveniji ni. Ena pot sta AOC in operativna licenca za izvajanje komercialne dejavnosti. Drugo pa pravna podlaga za zaračunavanje nepotrebnih intervencij v sistemu zaščite in reševanja, kamor sodijo tudi hribi. Vojska in policija pa delata v okolju, kjer ni ne enega ne drugega. V tujini seveda to plačajo zavarovalnice, ker to opravljajo večinoma komercialni prevozniki oziroma je v primerih reševanj, ki sodijo v domeno državnih prevoznikov, ustrezno urejena pravna podlaga. In večina turistov, ki jih pri nas rešujemo, je zavarovanih za take primere. Tudi naši gorniki, ki so člani Planinske zveze Slovenije. Ko pridejo po njih, ponujajo svoje kartice, češ, saj bo plačala zavarovalnica. Pa se jim lahko zahvalimo, ker je helikoptersko reševanje in izvajanje HNMP v Sloveniji brezplačno in stroške nosimo davkoplačevalci. Tukaj se vidi, zakaj bi bilo treba delati po evropskih predpisih. Samo iz naslova izstavitve računov tujcem, ki jih rešimo v gorah, bi lahko plačali stroške ene baze."

Pri treh bazah, ki ste jih že omenili, se nakazujejo premiki. Spomladi je prišla pobuda Iva Bocarola, da bi sofinanciral tretjo bazo v Ajdovščini. Bi potem to omogočilo pokritost celotne države?

"Ta ajdovska lokacija ni optimalna - najprej zaradi burje, nato, ker je preblizu državna meja. Tudi na Brniku in mariborskem letališču ni pravih lokacij. Ta na Brniku ima polovico radiusa svojega dosega v Avstriji. To je neuporabno. Do Kočevja pa je hkrati predaleč. V Ajdovščini bi bilo pa več kot pol radiusa v Italiji ali na Hrvaškem. Jaz bi jih zato postavil drugače. Kot prvo, ne na mednarodno letališče, kjer je gost letalski promet, kar se lahko odrazi v zamudi pri nujnem vzletu ekipe HNMP. Kot drugo, radius naleta mora biti tak, da v 15 minutah pokriješ čim več države. To bi bilo recimo v okolici Trebnjega, druga baza bi bila v okolici Godoviča ali na primer Zaplana in tretja v okolici Zlatoličja pri Ptuju. Shema lokacij obstaja in jo poznajo tako na vladi kot na zdravstvenem ministrstvu."

Ni treba, da je sama baza na letališču, ne potrebuje toliko infrastrukture.

"Seveda ne. Poglejte ta Hofer čez cesto. Tak prostor in podoben objekt. To se zgradi v treh tednih. V tujini je zelo malo baz na letališčih. Potrebno je zemljišče velikost nogometnega igrišča, zunaj urbanega okolja, da hrup ne moti prebivalcev. Dodate hangar, bivalne prostore in oskrbo z gorivom. In lahko začnete opravljati reševalno helikoptersko dejavnost."

Pri nas je težava tudi zaradi razdalje, ki jo morajo reševalci premagati na poti do helikopterja, in tako izgubljajo čas.

"Tudi zato, ker so ločeni bivalni prostori z letalsko posadko. Problem Brnika je še megla. In gost mednarodni promet."

V Mariboru pa do lani še obratovalni čas letališča, zaradi česar po 17. uri niso vzletali.

"Upam si reči, da je bila to edina sprememba, ki smo jo z našim pritiskom dosegli. No, tretjo bazo je lani oktobra v Tedniku na TV obljubil tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Rekel je, da bo stala v enem letu. En mesec še ima. Pa ga vprašam, kje sploh bo? V tem mesecu še šotora ne bo postavil, kaj šele bazo. Zmeraj je neki pesek v oči teh ljudi na pozicijah, ki so plačani za to, da bi to rešili. Jaz nisem plačan za to. Sem aktivist, to počnem v prostem času in zastonj."

Vaša baza somišljenikov in sledilcev je zelo aktivna v facebook skupini Slovenski namenski reševalni helikopter.

"Čez 10.000 članov je že in članstvo se vsak dan še povečuje."

Objava, ki je dvignila precej prahu, je bila video reševalnega vozila, ki je vozilo nedonošenčka v inkubatorju in je obstalo v prometnem zastoju, ker ljudje niso pravočasno omogočili reševalnega pasu. Pa ni le neznanje voznikov težava. Izpostavili ste, zakaj se ni peljal po zraku, torej s helikopterjem. Poznate odgovor?

"Poznam eno verzijo. Večkrat je nastal spor zaradi nalaganja inkubatorja, ki je zelo težak. Ima 180 kilogramov. Ampak v rešilca ga jaz naložim z enim prstom. Ker je rešilec prilagojen temu namenu, ima elektrohidravlični nakladalni sistem. In ga naložiš sam. Helikopter je pa pač večnamenski in tega nima. Zato je treba inkubator razstaviti in ga morajo ročno nalagati. Podvozja imajo po slovenskih bolnišnicah, ploščad z inkubatorjem in aparaturami ter kisikom pa nalagajo ročno. In tukaj je težava, zato inkubatorjev že kakšno leto ne vozijo več. Verjetno je razlogov še več, pa jih jaz ne poznam."

In tako zdaj čakajo v zastojih. Ob tem, ko je najbrž jasno, zakaj je za inkubator bolje, da gre po zraku?

"Predvsem je hitreje, ni pospeškov in zaviranja, ni kolon ... Če se vozim z rešilcem 140 na uro in mi nekdo skoči pred avto, moram zavreti. Otroka lahko stisne v steno inkubatorja. V zraku pa se mirno dvigneš in spustiš na klinični center, brez nepotrebnega delovanja G-sil na novorojenčka, ki dokazano poslabšajo zdravstveno stanje otroka in ga po nepotrebnem ogrožajo. Če govorim o nujnih prevozih, morajo ti otročki tudi zelo hitro v operacijsko dvorano, potrebujejo kisik, ki ga lahko v rešilcu, če obtiči v zastoju, zmanjka ..."

Opozarjate tudi, da helikopterji ne letijo ponoči.

"Letijo, ampak za druge naloge. Vojska in policija letita ponoči. Izvajanja medicinskih letov pa ni. Izjema je bil na primer transport poškodovane jamarke iz Cerknice, ki se je izvedel ponoči - kar dokazuje, da je zadeva izvedljiva."

Tehničnih ovir torej ni. Posadke to obvladajo. Nesreče so tudi ponoči. Zakaj potem ne?

"Vprašanje za prevoznike in ministrico za zdravstvo. Ključni element letalske operacije ni skrb za bolnika, ker to ni osnovna naloga letalskih posadk policije in vojske. Tudi tu je razlog drugačnega odnosa posadk medicinskih prevoznikov v tujini, oni drugih nalog nimajo. Tudi zato v tem času, ko so v tujini s helikopterjem na kraju nesreče, pri nas šele vzletijo. Vse, kar je zunaj zlate ure, ki je mi ne dosegamo, pa je brez zveze. Ker nimamo jasno opredeljenih ciljev in zdravstvo ni upravljavec sistema helikopterskih prevozov, se dogajajo posamezne nelogičnosti, ki izhajajo iz tradicionalnih vlog, drugih potreb in vpetosti v štiri različna ministrstva, od katerih ima vsako svoje prioritete in osnovne naloge. Recimo, pri nas iz Maribora pošljejo helikopter na Krvavec po nekoga z izvinom gležnja. Na Pohorje po poškodovanega gozdarja pa leti ekipa gorskih reševalcev na reševanje z vitlom z Brnika, ker Štajerci ne delajo z vitlom ..."

Ali se jim ne bi splačalo reševati še ponoči?

"Seveda je nočna služba več kot potrebna. Pojdiva na primer v Ilirsko Bistrico. Tam ima nekdo ponoči infarkt. Pripeljati ga morajo v Ljubljano, čez Knežak. Še huje, če se pelje po tistih ovinkih s poškodbo glave. Ampak ves ta čas je Ilirska Bistrica brez rešilca. Če bi bil ponoči helikopter, bi imel tam ves čas rešilca, človek pa bi bil v 40 ali 50 minutah v kliničnem centru. Medicinski zračni most je absolutno potreben 24/7. Je pa seveda dejstvo, da je takih potreb bistveno manj ponoči in zato ni potrebno, da bi 24/7 zagotavljali iz vseh treh baz."

Pa je dovolj ekip, da bi še ponoči delale?

"Je. Ob tem imamo številne osvetljene heliporte - Celje, Ljubljana, Jesenice, Izola, Slovenj Gradec ... Nimajo pa ga Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Trbovlje, Brežice, Novo mesto in Šempeter. Čeprav so bili, ko so se gradili urgentni centri, v načrtih vseh heliporti na strehah. Pa so jih izbrisali, ker so lovili roke in EU-sredstva. Celje je bila edina bolnišnica, ki ga je naknadno naredila - pohvalno."

Kateri model iz tujine bi dali za zgled?

"Vsak, ki deluje. Pogosto pokažem švicarskega, ker oni so bili pionirji v reševanju s helikopterjem in imajo to najbolj vzorno urejeno. Imajo izkušnje, transparentno poslovanje in se strogo držijo predpisov. Ne improvizirajo. Vsako pravilo v aviaciji je žal napisano s krvjo."

Vidite prednost v koncesionarskem modelu?

"Sploh ne. Če želimo imeti državnega prevoznika, v redu. Če želimo uporabiti vojaške in policijske pilote, tudi - zakaj ne, saj so vrhunski in kadrovski bazen pilotov v Sloveniji je majhen. Lahko pa jih uporabi tudi koncesionar. Ampak potem naj država naredi reševalno enoto. Delati na enak način in pričakovati drugačne rezultate je nesmisel. Zdaj imamo air-tractorje za gašenje. Dodajmo še štiri helikopterje in naredimo državno letalsko enoto za reševanje. Če je že ne moremo vzpostaviti v zdravstvenem resorju, naj bo urejena na nivoju države. Tako bodo helikopterji namenski, samo za NMP, in imeli bi štiri helikopterje v treh bazah. Enega v vsaki in enega rezervnega, ki bi opravljal še nujne prevoze inkubatorjev ter medbolnišnične prevoze in prevoze organov. In tako bi bil tudi odziv lahko hitrejši. V Sloveniji je povprečje 15 minut - absolutno prepočasi, ko gre za življenje."

Kje vse ste vpeti v tujini in kako?

"Sodelujem z Avstrijci, Italijani, Švicarji, Nemci in Hrvati. Spoznali smo se na različnih kongresih in na usposabljanjih po svetu in si potem vzajemno pomagamo. Sem mednarodni inštruktor za travmo (ITLS) in za ALS (prva pomoč ob srčnem zastoju, op. p.). Tako jih izobražujem na teh področjih. Oni pa mene na področjih helikopterskega reševanja. Žalostno je, da ko je bil prvi kongres za reševanje z vitlom v Nemčiji, sem bil edini iz Slovenije tam. V lastni režiji. Ampak v oddaji Tednik sem bil deležen neokusnih komentarjev državnega sekretarja Rudija Medveda, češ, kaj bi rad helikopter v vsako Slovensko vas, in če želim, da ljudje bingljajo s helikopterjev kot Lindsey Vonn, ker možakar žal ne pozna tehnike podvesnega reševanja. Ona je res bingljala, ni je pa zeblo. Nepoznavanje tematike enega državnega sekretarja pripelje do neokusnih komentarjev in ga postavlja v neroden položaj."

Zakaj ste si začeli tako intenzivno prizadevati za namenski helikopter za HNMP? Kaj vas žene, ste videli preveč tragičnih zgodb, ste jezni, imate kapitalske interese?

"Očitajo mi, da sem lobist tujih firm, da bi rad Sloveniji prodal helikopterje in podobne neumnosti. Ja, sem lobist! Lobiram za človeška življenja in za tem stojim. Očitno pa mi to očitajo ljudje, ki me sodijo po sebi. Koliko sem za to plačan? Šestdeset minut na uro. Saj me lahko isto vprašate, zakaj sem se 94' boril za reševalni motor in 96' za intervencijski avto. Ker tak sem. Imam znanje, ki ga želim dajati ljudem. Boli me pa, ker kot operativec po 33 letih dela na terenu in z opravljenimi več kot 30.000 intervencijami, ko sem videl marsikatero prezgodnjo in nepotrebno smrt zaradi slabega sistema, vem, da bi marsikdo od teh lahko preživel. To je moje vodilo. In koliko sploh stane človeško življenje? Je neprecenljivo. Evropska unija je to sicer izračunala, teoretično vezano na BDP. V Sloveniji je to slaba dva milijona evrov. Že vsaka minuta, ko boš prej v bolnišnici in boš preživel, se torej splača - krajša bo tudi rehabilitacija, lažji posegi, prej boš spet aktiven - torej bo Slovenija imela prihranek ... Mislite, da so v tujini neumni? Zakaj imajo dobre reševalne službe? Ker je vložek v njih prihranek."

Saj to od stroke poslušamo že leta. Kdo ima tukaj interes, da se to ne uredi? Vojska?

"Še eno vprašanje za odločevalce. Ne bom pljuval po Slovenski vojski, ki ima med drugim odličen PR in radi prikazujejo uporabo vojaške tehnike v civilne namene, kar je sicer hvalevredno, vendar ko si recimo kupijo kamion in rečejo, da bo večnamenski, me to res veseli, da bodo z enako vnemo vozili vojake kot kupe blata in vej. Pa naj ga kupijo! Mi reševalci pa potrebujemo svojo opremo, svoje resurse. In naj nam pustijo, da to imamo. Ne želimo biti več postranski izvajalci v sistemu, to je naš vrtiček in naj zanj skrbimo mi, zdravstveniki. Želijo leteti v NMP-sistemu? Dobrodošli. Ampak ne več tako kot zdaj. Ostali smo zadnja država v EU, ki nima urejenega HNMP. Reševalci iz segmenta NMP potrebujemo svoje orodje za delo - letečega rešilca! Nikjer v svetu vojska ne predstavlja hrbtenice sistema NMP, pač pa je dragocena rezerva, ki prav pride na primer ob naravnih nesrečah. V Sloveniji danes rezerve žal ni!"

Zadnja, ki je to uredila, je Hrvaška.

"Z letom 2024 bodo začeli. Prav minuli četrtek je hrvaška vlada objavila odločitev. Imeli bodo štiri baze - dve kontinentalni, Osijek in Zagreb, in dve morski (Krk in Split). Tako ostaja brez ureditve le še Slovenija."