(INTERVJU) Roman Jerala: "Menim, da ni vsebinskih razlogov za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZeneca. Zdi se, da gre predvsem za politično odločitev"

Kako komentirate večerno odločitev ministra, da tudi Slovenija prekine cepljenje z AstraZeneco, in kaj to pomeni za razvoj dogodkov - načrtovano precepljenost? In ali se utegne to poznati na zaupanju, ki je pa pri cepivih pomembno?

"Nimam sicer na voljo podrobnih podatkov, ampak na osnovi informacij, ki jih imam, menim, da ni vsebinskih razlogov za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZeneca. Zdi se, da gre predvsem za politično odločitev in sledenje evropskih držav eni za drugo. To cepivo je narejeno na osnovi enake tehnologije kot cepivi Sputnik V in Johnson & Johnson, cepivo pa kodira za enak protein kot cepiva mRNA. Treba se je zavedati, da bo tudi prekinitev cepljenja povzročila, da bo manj ljudi cepljenih in kasneje zaščitenih pred hudim potekom bolezni. Upam, da bo EMA čim prej sporočila svoje ugotovitve. Bojim se, da tovrstne prekinitve cepljenja ne prepričujejo prebivalcev, da se vse dela za varnost cepiv, ampak nasprotno, vzbujajo dvom."

Ali bi bilo po vašem strateško smiselno, da bi Slovenija veliki farmacevtski podjetji, ki delujeta tudi pri nas, Novartis (Lek) ali domačo Krko, privabljala z razmišljanjem o vzpostavitvi proizvodnje cepiv? Ali pa da bi ob pomoči lastnega kapitala in znanja poskušala poskrbeti za t. i. samooskrbo?

"Menim, da je samooskrba možna samo v zelo velikih državah, ker je preskrbovalna veriga za vse sestavine cepiva zelo internacionalizirana in mora vsakdo dobivati velik del sestavin za cepivo od drugod. Da bi Slovenija razmišljala o tem, tega ne vem, sem pa zasledil odgovore Leka in Krke, da cepiva niso njuno področje in da ne razmišljata v tej smeri."

Tudi na Kemijskem inštitutu ste razvijali cepivo. Kakšna je prihodnost tega projekta? Bi oziroma je Slovenija to vaše znanje dovolj izkoristila?

"Rezultat tega projekta sta znanje in tehnologija, ki bi ju lahko uporabili v prihodnje. Še naprej delamo na izboljšavah tehnologije in se povezujemo s sodelavci iz tujine, od Nemčije do Južne Afrike. Dizajn cepiva obvladamo, problem je izvedba kliničnega testiranja, za kar bi morali izkazati interes medicinska stroka, ministrstvo za zdravje in proizvodnja, najprej na polindustrijskem nivoju v GMP-kvaliteti (dobra proizvodna praksa) za izvedbo kliničnega testiranja in nato na industrijski skali, kar pa bi zahtevalo bistveno večja vlaganja. Postavitev proizvodnje bi najbrž terjala vsaj šest do dvanajst mesecev, če bi bil omogočen prenos tehnologije. Zdaj je najbrž prepozno, čas za to bi bil pred enim letom."

Kolikšna vlaganja pa so potrebna? Menite, da ena država tega sama ne bi zmogla? Glede na to, da se pojavljajo novi sevi in je zadeva še odprta in ne vemo, koliko jih še bo, bi tako vlaganje ne bilo pomembno za krepitev nacionalne varnosti?

"Za izvedbo prve faze kliničnega testiranja bi bilo po moji oceni potrebnih od 1,5 do 2 milijona evrov. Druga in tretja faza kliničnega testiranja sta bistveno dražji in bi stali nekaj deset do nekaj sto milijonov evrov. Tega, še bolj pa organizacije takšnega testiranja, Slovenija sama ne bi zmogla. Čim krajši je čas za izvedbo, tem večji so stroški in v kratkem času je testiranje lahko izvedlo podjetje Pfizer, ki razpolaga s skoraj neomejenimi sredstvi in je poleg tega dobilo še milijardo dolarjev od vlade ZDA.

Druga ilustracija: nemško podjetje Curevac uporablja enako tehnologijo kot Moderna in Pfizer-Biontech, pa šele sedaj izvaja tretjo fazo testiranja, in sicer v sodelovanju s podjetjem Bayer, pri čemer je Curevac od Evropske komisije lani dobil 75 milijonov evrov, še prej pa od nemške vlade 252 milijonov evrov."

Ali so za vaše cepivo pokazali kaj zanimanja v Krki in Leku? Ali pri vladi?

"Glede cepiva ni bilo nobenih kontaktov ne od Krke niti od Leka. Kot najbrž veste, smo v konzorciju, kjer so poleg Kemijskega inštituta še Fakulteta za veterino, Fakulteta za farmacijo, Infekcijska klinika, Klinika Golnik in podjetje Jafral, lani dobili 500.000 evrov za ciljni raziskovalni projekt razvoja cepiva in inhibicije virusa. S temi sredstvi lahko izvedemo predklinično testiranje na malih živalih, pa še za to vam bodo iz zahodnih držav rekli, da je za tak denar nemogoče."

Novartis naj bi delal cepivo v Švici (Stein), Avstrija se nenehno nekaj dogovarja ... Smo mi dovolj pogumni in strateški?

"Ko​likor vem, bo v Švici potekalo samo polnjenje aktivnih učinkovin cepiva, kar bi bilo s tehnološkega stališča po mojem vedenju izvedljivo tudi v Sloveniji. A to še vedno ne pomeni samozadostnosti proizvodnje, ampak le člen v verigi proizvodnje, ki bi šel v skupno vrečo evropskih nabav. Avstrija se dogovarja z Dansko in Izraelom, ki imata znanje za razvoj. Izraelci so veliko investirali v razvoj lastnega cepiva, na koncu pa so uporabili cepivo, ki ga je testirala in ga proizvaja ameriška multinacionalka. Pri razvoju cepiva je najtežja in najdražja izvedba kliničnih testov, kjer bi več držav lahko sestavljalo zadostno kritično maso za izvedbo.

Bistven problem glede dobavljivosti cepiva bo do poletja, česar ni mogoče rešiti v par mesecih z vzpostavitvijo nove proizvodnje, kasneje, do jeseni, bo cepiv vsaj za osnovno precepljenost prebivalcev Evropske unije zelo verjetno dovolj. V tem času se bodo najbrž vzpostavile kapacitete za morebitno proizvodnjo cepiva, če bodo potrebni osvežitveni odmerki ali razširitev na nove različice virusa.

Menim, da bi bila investicija v razvoj naprednih metod zdravljenja koristna za zdravje prebivalcev, za izkoriščenje znanja in bi prinašala zelo visoko dodano vrednost. Za to bi bila potrebna strateški razmislek in zaupanje v znanost; nedavna iniciativa za vzpostavitev Centra za napredne metode zdravljenja žal ni dobila zadostne podpore."

Se je vlada po vašem vedenju s katerokoli izmed drugih farmacevtskih korporacij ali podjetij (ruska, kitajska, indijska ...) pogovarjala oziroma deluje v smeri vzpostavitve proizvodnje ali kakršnega koli sodelovanja, samo da bi bili zraven? So bile sprožene diplomatske aktivnosti za dobavo ruskih, kitajskih ali indijskih cepiv, in če da, kdaj lahko pričakujemo dobave?

"Mislim, da se je vlada pozanimala pri slovenskih farmacevtih, glede kontaktov s tujino o vzpostavitvi proizvodnje pa ne vem. Beremo, da bodo proizvodnjo cepiva Sputnik V vzpostavili v Srbiji in Italiji do konca leta. Vektorska cepiva, kot so Sputnik V, podjetij Johnson&Johnson in AstraZenece, so manj ustrezna za osvežitvene odmerke, ki bodo morda potrebni od takrat, ko bo vzpostavljena proizvodnja tega cepiva v Evropi. Menim, da bi bilo bolje investirati v tehnologijo cepiv mRNA, ki bo uporabna tudi za druge terapije, kot sta genska terapija in imunoterapija raka.

Kot razberem iz medijev, so potekali pogovori glede možnih dobav drugih cepiv, ne vem pa, ali je bilo kaj dogovorjeno. Sicer je Rusija omenjala možnost dobave do 50 milijonov odmerkov v Evropsko unijo, kar bi pomenilo relativno majhen delež cepiv, zlasti če bi bile te dobave šele v drugi polovici leta."