Veliko nezadovoljstva je povzročila lanska odločitev Banke Slovenije (BS), ki je zaostrila kreditiranje za potrošnjo pa tudi za stanovanja. Vi ste odločitev BS pozdravili. Zakaj?
"V svoji praksi se zadnja leta vse pogosteje srečujem s primeri, ko so ljudje prezadolženi. Začelo se je morda 'le' s stanovanjskim kreditom, in ker finančna konstrukcija ni bila dobro postavljena, ker ljudje niso imeli osnovnih finančnih temeljev, je ta kredit prerasel v tri kredite, limite, kreditne kartice ... In razlog za takšne situacije je bilo mogoče najti tudi v bankah. Poznam številne primere, kjer sama na podlagi znane situacije financiranja ne bi odobrila, saj je bilo preveč očitnih nevarnosti za stranko, a so ga banke kljub temu odobrile.
V teh primerih je šlo za 100 odstotkov ali celo 120 odstotkov financiranja, pa čeprav ljudje govorijo, da to ni mogoče. Je mogoče. Če poznaš sistem, lahko hitro najdeš pot do kredita, ki ga potrebuješ. Na drugi strani pa so primeri, ko ljudje najemajo gotovinske kredite v višini 20 tisoč ali 30 tisoč evrov kar tako. Brez posebnega namena. Morda si kupijo avto, gredo na dopust ... Ta denar hitro izgine. Mnogo hitreje kot pa potem kredit. Ob nepredvideni situaciji najamejo dodaten kredit (če je mogoče) in začnejo životariti ... Vem, Slovenci sodimo med manj zadolžene narode, pa vendar sem prepričana, da bi s takšnim trendom, ki se je pojavil v zadnjih letih, hitro napredovali po lestvici. Premalo se namreč zavedamo posledic, saj se o njih premalo govori. To je še vedno tabu."
Imeti moramo izdelan jasen načrt, kako prehajati iz enega obdobja življenja v drugo, in imeti jasno definirane korake do svojih ciljev
Marsikateri sedanji upokojenec bi v svoji aktivni dobi deloval drugače, če bi le bil vedel, kako in zakaj je to nujno potrebno